Menu Item
16. Blejski strateški forum je posvečen razpravam o prihodnosti EU. Evropski voditelji so na prvem panelu, kjer je sodelovalo enajst govorcev, spregovorili tudi o krizi v Afganistanu, demografskih izzivih, ki jih predstavljajo migracije, in širitvi EU na Zahodni Balkan.
“Veseli me, da smo lahko zelo uspešno organizirali 16. srečanje Blejskega strateškega foruma (BSF). Tokrat je zgodovinsko visoka udeležba, kar priča o tem, da je Slovenija zelo dobro umeščena v ta geografski prostor,” je ob prihodu dejal zunanji minister Anže Logar. Minister je bil tudi tisti, ki je forum uradno odprl. Poudaril je, da je naša dolžnost, da kot Evropejci naredimo vse, da lahko še naprej zagotovimo varno in stabilno okolje za sodržavljane Evrope. “Verjamemo, da je prihodnost Evrope tesno povezana z idejo širitve držav na Zahodnem Balkanu,” je dejal Logar.
Na začetku je prisotne prek konferenčnega klica nagovoril predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Thomas Bach, ki je poudaril pomen solidarnosti in miru. “V prihodnjih dveh dneh, ko boste govorili o prihodnosti Evrope, naj vas vodijo vrednote,” je dejal Bach in dodal, da tudi šport lahko pripomore k prihodnosti Evrope, saj deluje kot lepilo, ki družbo združuje.
Michel: EU mora zagotoviti varnost in obvarovati vrednote
“Blejski strateški forum predstavlja ključni dogodek za evropsko debato,” je v svojem nagovoru poudaril predsednik Evropskega sveta Charles Michel in dodal, da pogovori o prihodnosti Evrope nakazujejo idejo tega, kakšno Evropsko unijo si želimo v ne tako oddaljeni prihodnosti. “Evropska prihodnost, ki ji želim posvetiti pozornost, je projekt vrednot, svobode, blaginje in projekt vpliva,” je v uvodnem nagovoru dejal predsednik Evropskega sveta.
“Naš odziv na pandemijo covida-19 je tudi lekcija za prihodnost,” je dejal predsednik Evropskega sveta in poudaril pomen zaupanja v znanost. Izpostavil je še, da je 70 odstotkov odrasle populacije Evropske unije polno cepljenih, kar nam vliva dodatno upanje. O Afganistanu pa, da Evropa ne more biti zadovoljna z nastalimi razmerami, ko ji ni uspelo pravočasno zagotoviti evakuacije vseh naših državljanov in tistih, ki so zaradi pomoči, ki so nam jo nudili, zdaj v nevarnosti. “EU mora zagotoviti varnost svojih državljanov in obvarovati vrednote, v katere verjame,” je še dodal predsednik Evropskega sveta.
“Evropska unija ni statična zveza, je dinamična zveza, navdahnjena z idejo, ki je večja kot ona sama. Začeli smo s šestimi državami članicami, danes nas je 27,” je še zaključil Charles Michel in dejal, da se je ves čas bogatila z vsemi, ki so se ji želeli pridružiti.
Janša: Očitno imamo različne poglede na prihodnost EU
Današnja Unija ni več takšna, kot je bila, ko smo se ji pridružili, je v zadnjem uvodnem nagovoru pred začetkom panela dejal Janez Janša. “EU danes je povsem drugačna, kot je bila takrat, ko se ji je pridružila Slovenija,” je dejal slovenski premier in dodal, da ob naši pridružitvi EU ni bilo kriznega obdobja, nato so si družbene krize sledile druga za drugo. “Finančna kriza, migrantska kriza, priključitev Krima, brexit in pandemija covida-19,” je našteval predsednik vlade in izrazil upanje, da bo končno nastopil čas, ko bodo dejanja EU postala strateška in dolgoročno usmerjena, oblikovana z mislijo na temelje, ki so jih imeli v mislih ustanovni očetje EU.
“Zdi se, da smo se na poti odmaknili od idej ustanovnih očetov oziroma delujemo celo proti njim,” je dejal Janša in izpostavil pomen iskanja konsenza in medsebojnega spoštovanja, tudi solidarnosti do vseh članov EU. Dodal je, da imamo očitno različne poglede na prihodnost Evropske unije. Pogovori, kakšna je prihodnost EU, pa je tako predvsem debata o tem, kdo smo, ter o našem razumevanju “logosa, patosa in etosa evropskih držav”.
Sassoli: Ne moremo se pretvarjati, da nas Afganistan ne zadeva
Prva panelna razprava je namenjena prihodnosti Evrope, na njej pa sodeluje več voditeljev držav. Uvodni nagovor je imel predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli. Na podlagi zadnje Eurobarometrove raziskave 85 odstotkov Evropejcev meni, da bi morala biti spoštovanje pravne države, pravic in enakosti glavna prioriteta tudi v zunanji politiki, je uvodoma poudaril Sassoli. “Te vrednote so le prazne besede, če jih ne udejanjimo. Demokracija pa je le teorija, če je ne prevedemo v dejanja,” je povedal predsednik Evropskega parlamenta.
“Pandemija covida-19 je prizadela naša vsakdanja življenja, vendar nam je pokazala naše prednosti in slabosti,” je bil jasen Sassoli in dodal, da nam je v tem težkem času predstavila tudi nove ravni sodelovanja in evropske solidarnosti. “Prepričan sem, da mora Evropa znova vzpostaviti in potrditi vrednote, ki so del naše identitete,” je dejal predsednik Parlamenta in kot ključno vrednoto EU navedel prav solidarnost. Ta pa se kaže tudi takrat, ko se na nas obračajo prosilci azila, zato je predsednik izjemno razočaran nad dogovorom, ki so ga sinoči dosegli notranji ministri EU. “Videli smo, kako so države, ki niso članice EU, priskočile na pomoč in sprejele afganistanske prosilce azila, na žalost pa se jim ni pridružilo veliko držav članic,” je bil jasen Sassoli in dodal, da so vsi pomislili le na osebe, ki so jim v preteklosti pomagale, nihče pa ni pomislil na posameznike, katerih življenja so še danes ogrožena. “Ne moremo se pretvarjati, da nas Afganistan ne zadeva,” je bil oster predsednik Evropskega parlamenta.
Na panelu voditeljev je sodelovalo enajst govorcev. Ob Michelu, Sassoliju in Janši še srbski predsednik Aleksandar Vučić, državni tajnik svetega sedeža, kardinal Pietri Parolin, premierji Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Grčije – Andrej Babiš, Eduard Heger, Viktor Orban, Andrej Plenković in Kiriakos Micotakis. Kot edina panelistka sodeluje tudi podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica.
“Nobena država članica ne želi ponoviti politike odprtih meja”
Na uvodni nagovor Sassolija se je v panelni razpravi odzval grški premier Kiriakos Micotakis, ki je nasprotoval nestrinjanju predsednika Evropskega parlamenta na sinoči sprejet dogovor notranjih ministrov EU glede Afganistana. “Kar smo dorekli, je bilo, da ne želimo ponoviti nenadzorovanih in nereguliranih migrantskih tokov, in za to odločitvijo stojim tudi kot predstavnik države, ki je bila žrtev takratne politike,” je poudaril Micotakis in dodal, da se moramo iz preteklih napak tudi učiti. Leto 2015 pa je bil po njegovem mnenju napaka.
Tudi Janša je poudaril, da niti ena država članica ni pripravljena ponoviti scenarija po sirski krizi ter ne želi ponoviti politike odprtih meja iz leta 2015. “EU vlaga velike napore v to, da pomagamo revnim državam, migrantom v begunskih centrih. Zelo pogosto pa je ta pomoč nekaj, kar ne pride do ljudi, ki jo potrebujejo, če hkrati ne zagotovimo varnega okolja. Skratka, mehka moč ni dovolj in potrebujemo tudi trdo moč,” je poudaril slovenski premier ter dodal, da je bila včeraj sprejeta odločitev notranjih ministrov EU dokončna.
Madžarski premier Viktor Orban je bil jasen, da moramo, če ne želimo, da se razkol med državami poveča, vrniti več moči državam članicam. Češki premier Andrej Babiš pa je poudaril, da ves čas govorijo o “ilegalnih migracijah”, ki jih moramo “na vsak način zaustaviti že zunaj Evrope”. Dodal je, da mora biti EU vojaško in gospodarsko močna, v sklepnem delu osrednjega panela pa je izrazil še svoje strinjanje s prepričanji madžarskega premierja, ki je pred tem dejal, da so “migranti, ki sedaj prihajajo, vsi muslimani” ter bodo spremenili sestavo naše celine, saj predstavljajo izziv za “našo krščansko tradicijo in vrednote”.
“Navdušenja nad pridruževanjem EU ni več”
Ko je razprava o prihodnosti Evrope prešla na vprašanje širjenja EU na Zahodni Balkan, je srbski predsednik Aleksandar Vučić izrazil prepričanje, da bo Zahodni Balkan nekoč del Evropske unije. “Tu ne gre le za Srbijo. Sami smo bili na začetku zelo navdušeni nad pridruževanjem EU, zdaj pa tega navdušenja ni več,” je dejal Vučić in dodal, da iščejo druge rešitve za nastale izzive.
Opozoril je tudi, da Unija ni izpolnila svojih obljub, kar je na svoji koži grenko izkusila predvsem Severna Makedonija, ki je za odpravo grške blokade celo spremenila svoje ime, “a v zameno ni dobila ničesar”. Podobne usode se sedaj bojijo tudi v drugih državah regije, je dejal Vučić.
Predsednik Evropskega sveta Michel je v odzivu na srbskega predsednika poudaril, da mora EU okrepiti svoje vezi z Zahodnim Balkanom, češki premier Babiš pa se je vprašal, zakaj se ne pogovarjamo tudi o širitvi schengenskega območja. Ta bi morala biti po njegovih besedah večja prioriteta kot pa širitev EU. Ob tem je hrvaški premier Plenković spomnil, da Hrvaška že dolgo čaka na članstvo v schengenu, a da ta danes ni več isti, kot je bil v času, ko je država zaprosila zanj.
BSF se bo nadaljeval še v četrtek, ko bodo zbrani nadaljevali razprave o prihodnosti Evrope, pa tudi o podnebnih spremembah in posledicah za gospodarstvo, transatlantskih odnosih in aktualnih globalnih vprašanjih, ki bremenijo mednarodne odnose.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje