"Spomnim se le, da sem strmela v eno točko in teto, ki mi je prinašala hrano in pijačo," se dni po grozljivem dogodku leta 1993 spominja ženska, ki sta jo posilila dva vojaka. Za N1 BiH je delila svojo zgodbo, o kateri dolgo ni mogla spregovoriti. Je ena od več deset tisoč žrtev posilstva in spolnega nasilja med vojno v Bosni in Hercegovini.
Kot ocenjujejo, je bilo na območju nekdanje Jugoslavije med letoma 1991 in 2001 posiljenih med petindvajset in petdeset tisoč žensk, več deset tisoč žrtev posilstva in spolnega nasilja pa je v Bosni in Hercegovini (BiH). Le tretjini napadalcev so sodili na domačih ali tujih sodiščih.
Veliko žrtev o svoji izkušnji nikoli ne spregovori. Je pa za N1 BiH spregovorila ena od njih. Leta 1993 sta jo na dan, ki ji je zaznamoval življenje, posilila dva vojaka. V pogovoru za bosanski N1 je sogovornica, ki sicer želi ostati anonimna in svojega obraza ni pokazala, dejala, da se zločina nerada spominja, a je to včasih potrebno, da se storjeno zlo ne bi več ponovilo.
Mesto – taborišče
Leta 1993 je bilo mesto, v katerem je živela, blokirano. Bili so brez elektrike, brez telefonskih povezav, kot se spominja, je živela v mestu – taborišču. “Moja družina je bila razkropljena na treh lokacijah. Stara sem bila nekaj več kot trideset let,” se spominja. V jutranjih urah je zaslišala udarjanje po vhodnih vratih. Ker so bili vsi njeni moški sorodniki pripadniki bosanske vojske, nad jutranjim obiskom ni bila preveč presenečena. “V mestu niste mogli živeti mirno, če so bili vaši družinski člani pripadniki bosanske vojske,” je opisala.
Ko je odprla vhodna vrata, je naletela na prizor, ki ga opisuje kot grozljivega. Zagledala je skupino zamaskiranih moških. Nosili so vojaške uniforme, na rokah pa so imeli bele trakove, se spominja. Trije moški so se od skupine ločili in odkorakali nadstropje višje, medtem ko sta dva vstopila v njeno stanovanje. Eden je od nje zahteval osebni dokument, medtem ko je drugi vztrajal, da vstopita.
“Mislim, da so do mojih vrat prišli namerno. Bila sem šokirana, nisem pa si mogla predstavljati, kaj se bo zgodilo z mano,” je opisala sogovornica. Vojaka sta jo najprej preizpraševala, in mislila je, da se bo njun obisk s tem zaključil.
“Žal se ni,” se spominja.
“Tepla sta me in udarjala po hrbtu z orožjem. Najprej me je posilil eden, potem pa rekel: ‘Kobra, zdaj ti’.” Zmerjala sta jo in izrekla veliko psovk, o katerih ne želi govoriti. “Potem sta me pustila z grožnjo, da stanovanja ne smem zapustiti. Da se bosta vrnila, da vesta, da imam otroke in da jih bosta ubila, če zapustim stanovanje.” Njena otroka sta takrat hodila v prvi in tretji razred osnovne šole.
Procjenjuje se da je u Bosni i Hercegovini više desetina hiljada žrtava seksualnog nasilja i torture. Tek je jedna trećina zločinaca procesuirana pred domaćim i međunardnim sudovima. Žrtve silovanja rijetko odlučuju da progovore o prošlosti. Jedna od njih je ispričala svoju priču pic.twitter.com/rMAolsOlTl
— TV N1 Sarajevo (@N1infoSA) December 2, 2021
Stanje, v katerem ne veš, ali si živ ali mrtev
Ko sta vojaka zapustila njeno stanovanje, je obležala na tleh. Klečala je in močno krvavela. Pravi, da občutke, ki jih je takrat doživljala, le stežka opiše.
“Ali je mogoče, da v tem stanju ne veš, ali si živ, ali si mrtev, ali sanjaš, ali je to realnost. V glavi sem imela nočno moro, takšno zmešnjavo, da se je ne da razbrati,” se spominja sogovornica. Pravi, da ne ve, koliko časa je ostala na tleh. V nekem trenutku pa se je zavedela, da je živa. Odela se je z odejo in kljub grožnjam vojakov zapustila stavbo.
"Je li moguće da mi iko vjeruje da u tom stanju vi ne znate jeste li živi ili ste umrli, je li sanjate ili jeistina. To je takav košmar u glavi, takvo rasulo da se sabrati ne može"… pic.twitter.com/AmCCqvqz5E
— TV N1 Sarajevo (@N1infoSA) December 2, 2021
Nekaj dni brez besed in občutka za čas
V naslednjih težkih dneh je zavetje našla pri sorodnici. “Ničesar me ni vprašala. Zdelo pa se mi je, da ji je bilo vse jasno,” je opisala sogovornica, ki pravi, da se teh dni ne spominja. “Nisem se mogla povezati s časom,” pravi. Ko je spet zagledala svoja otroka, je prenehala govoriti. “Spomnim se le, da sem strmela v eno točko in teto, ki mi je prinašala hrano in pijačo. Prikimala sem, čeprav nisem želela ne jesti ne piti. Spomnim se njenih besed: ‘Bog, kaj bom z njo.’ Od medicinske sestre, ki je delala z ginekologom, mi je prinesla tablete proti krvavitvi,” se spominja.
Pravi, da se je njeno stanje še dodatno poslabšalo, ko je v mesto ponovno zakorakala vojska. “Puške, streljanje. Takrat sem doživljala dodatne travme,” se spominja. Potem ko je možu povedala, da so jo posilili, je razpadel tudi njun zakon, je pa dobila skrbništvo nad otrokoma.
Sogovornica pravi, da takšnega dogodka ni mogoče nikoli preboleti. “Odpustila sem zmanipuliranim ljudem. Storilcem in organizaciji teh dogodkov pa ne morem odpustiti,” je povedala. “To je nekdo organiziral, načrtoval, manipuliral z mladimi ljudmi,” je za N1 BiH opisala sogovornica, ki pravi, da se je z bolečino naučila živeti in v sebi ne nosi sovraštva, saj se zanaša na pamet in razum novih generacij.
“Otroke moramo učiti in vzgajati v ljubezni, ne v sovraštvu. Vsi lobirajo za nekaj, lobirajte za ljubezen,” je pozvala sogovornica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!