Bo Friedrich Merz politično preživel zgodovinski poraz?

"Katastrofa" je beseda, s katero je nemški kancler Friedrich Merz opisal rezultat njegovih krščanskih demokratov (CDU) na deželnih volitvah v Mecklenburg-Predpomorjanskem.

Ocena je bila na mestu. CDU je zbrala 4,9 odstotka glasov in izpadla iz deželnega parlamenta. Pred pragom kateregakoli deželnega parlamenta je ostala prvič, to pa je bil tudi najslabši volilni rezultat v 81-letni zgodovini te stranke. Obliža na rano ni prinesel niti volilni izid v zvezni deželi Berlin, kjer je bila CDU drugouvrščena. Stranka je namreč v obeh zveznih deželah izgubljala glasove. V primerjavi z zadnjimi volitvami je v Berlinu zbrala 9,5 odstotka glasov manj, v Mecklenburg-Predpomorjanskem pa 8,4 odstotka manj.

Glede na volilno analizo javne radiotelevizije ARD so volilci CDU v največji meri zbežali k skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD). V Berlinu je od CDU k AfD prebegnilo okoli 60.000 volilcev, v Mecklenburg-Predpomorjanskem pa 32.000. Poleg tega je v tej zvezni deželi še 25.000 nekdanjih volilcev CDU tokrat obkrožilo socialdemokrate (SPD). K temu lahko dodamo še nedavne volitve v Saški-Anhaltu, kjer je AfD volilo 83.000 nekdanjih volilcev CDU.

Razloge za padanje podpore CDU gre iskati v precejšnji nepriljubljenosti njenega voditelja Merza ter njegove vlade. V začetku septembra je v anketi agencije Infratest-Dimap za ARD le 13 odstotkov vprašanih ocenilo, da Merz na čelu vlade opravlja dobro delo. Kot v analizi po nedeljskih volitvah ugotavlja Reuters, nekdanji volilci CDU vse bolj dvomijo, da bo Merz lahko oživil nemško gospodarstvo in znižal življenjske stroške. Tudi zaradi tega prehajajo pod okrilje AfD.

Kancler računa na reforme, ki pa za volilce ne bodo prijetne

Dobro leto in pol po splošnih volitvah, na katerih sta zmagala Merz in CDU, se pozivi k odstopu premierja in menjavi na čelu CDU množijo. Merz jih je skušal v nedeljo takoj po objavi delnih rezultatov utišati z napovedjo, da bo ostal na položaju in se posvetil zastavljenim reformam. "Te reforme so protistrup za strup avtoritarizma. Za to, kar je zdaj treba storiti, so potrebni pogum, vztrajnost in potrpežljivost. Te lastnosti bom pokazal kot predsednik CDU in predvsem kot kancler naše države," je dejal Merz.

A kot piše Deutche Welle (DW), ne gre za reforme, ki bi kanclerju prinesle politične točke. Reforma zdravstva bo predvidoma podražila nekatera zdravila in medicinske pripomočke ter zmanjšala kritje družinskega zavarovanja. Reforma pokojninskega sistema, o kateri vlada še razpravlja, pa bi povečala vlogo zasebnega pokojninskega varčevanja, navaja DW.

Kljub temu je menjava na kanclerskem položaju za zdaj malo verjetna. Merz je izključil možnost odstopa, prav tako pa tudi možnost, da bi na katero od glasovanj vezal zaupnico. Po pisanju DW je prav tako zelo malo verjetno, da bi uspelo morebitno glasovanje o konstruktivni nezaupnici, saj koalicijska večina zaenkrat še ostaja dovolj trdna.

Menjava na vrhu CDU? Za zdaj (še) ne

Ne glede na zvestobo v parlamentu pa je v Merzevi stranki precej nezadovoljstva nad volilnim izidom. Nekdanji vodja CDU v Mecklenburg-Predpomorjanskem Eckhardt Rehberg je volilni poraz pripisal tudi kanclerjevemu pomanjkanju sočutja. Tako bodo danes in v naslednjih dneh na organih stranke potekale analize in razprave o zgodovinskem porazu.

Analitiki, ki so govorili za drugo nemško javno televizijo ZDF, za zdaj menjave na čelu CDU še ne vidijo. Kot je dejala politologinja Andrea Römmele, je tako predvsem zaradi tega, ker v stranki ni jasnega protikandidata. Ob tem je opozorila, da debata o zamenjavi Merza s tem ni zaključena, ampak le prestavljena.

Kot navajajo pri ZDF, se bo pozornost usmerila na deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji aprila prihodnje leto. Pri tem izpostavljajo vprašanje rezultata, ki bi ga tam dosegel deželni premier iz vrst CDU Hendrik Wüst. Prav on se namreč edini omenja kot kandidat za Merzevega naslednika. V vmesnem času pa bo zagotovo pomembna tudi priljubljenost trenutnega kanclerja, ki bo lahko zavrla ali pa znova odprla razpravo o spremembah na vrhu CDU.

Napetosti v stranki pa dodatno podpihuje AfD. Sopredsednika Tino Chrupalla in Alice Weidel sta se v izjavah po deželnih volitvah precej ukvarjala s CDU. Chrupalla je dejal, da mora CDU razmisliti, ali bi opustila svojo politiko požarnega zidu. "V nasprotnem primeru CDU na vzhodu ne bo več obstajala kot ljudska stranka," je dejal. Weidel je bila še bolj direktna. "Friedrich Merz je napačen kancler za CDU in stranko vleče s seboj navzdol," je dejala.

Ugotoviti, kam sta sopredsednika merila z izjavami, ni težko. AfD je na več deželnih volitvah močno zmagovala, a vlade ji še nikjer ni uspelo sestaviti, ker sodelovanje z njo odklanjajo vse ostale stranke. V trenutku šibkosti in drsenju po politični lestvici pa bi lahko ob dovoljšnem pritisku CDU klonila in dala priložnost sodelovanju z AfD.