Evropska komisija je v luči naraščajočih cen energije v Evropi in v izogib prihodnjim težavam z dobavo plina predlagala okvir, ki bi državam članicam EU omogočil skupno nabavo strateških zalog zemeljskega plina. Predlog je del prizadevanj Bruslja za bolj usklajeno ukrepanje v primeru izrednih situacij v EU pri oskrbi s plinom.
Evropska komisija je sredi tedna predlagala nov mehanizem, ki bi članicam omogočil, da bi skupaj prostovoljno kupovale zemeljski plin za oblikovanje strateških zalog s ciljem povečanja količin plina v skladiščih. Predlog je bil pripravljen v odgovor na naraščajoče cene energije v Evropi v minulih mesecih.
Naraščanje cen energentov, zlasti plina, je postalo v EU v minulih mesecih resna težava, predvsem za državljane, ki se posledično soočajo z visokimi cenami električne energije. K rasti cen je delno prispevala manjša dobava plina v Evropo in povečano povpraševanje po energentih v svetu zaradi okrevanja po pandemiji covida-19.
Za primere velikega pomanjkanja
Čeprav so se cene plina v primerjavi z oktobrom znižale, bodo po ocenah Evropske komisije tudi čez zimo ostale precej višje kot običajno in se bodo šele od pomladi prihodnje leto postopno znižale.
Predlog komisije predvideva okvir, ki omogoča, da bodo lahko operaterji prenosnih sistemov (TSO) držav članic skupaj kupovali strateške zaloge plina, ki bi se lahko koristile v primeru velikega pomanjkanja. Ob težavah pri dobavi bi lahko države enostavneje izmenjevale zaloge plina in se tako bolje odzivale na izredne situacije.
Skladiščenje plina bi postalo del ocen držav EU glede varnostnih tveganj oskrbe s plinom, vključno s tveganji, povezanimi s tujim lastništvom infrastrukture za skladiščenje.
EK želi vzpostaviti trg za vodik
Evropska komisija je sicer v okviru predlaganega svežnja v sredo predstavila tudi predloge za spodbujanje prehoda od fosilnega zemeljskega plina k obnovljivim in nizkoogljičnim plinom, zlasti biometanu in vodiku, in sicer predvsem v pomorskem prometu in industriji, kjer se uporablja veliko fosilnih goriv.
Eden od glavnih ciljev je vzpostaviti trg za vodik ter ustvariti okolje za naložbe in omogočiti razvoj ustrezne infrastrukture, tudi za trgovanje s tretjimi državami, so pojasnili v Bruslju.
Komisija želi omejiti tudi podnebju škodljive emisije metana. V skladu z zakonodajnim predlogom o zmanjšanju emisij metana, prvim te vrste v energetskem sektorju, bo komisija od naftnega in plinskega sektorja ter premogovništva zahtevala merjenje, poročanje in preverjanje emisij metana. V tem kontekstu predlaga tudi stroga pravila glede odkrivanja in odprave uhajanja metana.
Komisija je poleg tega objavila še strategijo o trajnostnih ciklih ogljika, ki določa, kako povečati odstranjevanje ogljika iz ozračja. Vključuje predloge v zvezi z industrijskim zajemanjem in shranjevanjem ogljika.
Predstavljeni sveženj predlogov in ukrepov je del prizadevanj za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030 in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!