Evropska komisija je danes proti Madžarski uradno sprožila mehanizem pogojevanja evropskih sredstev z vladavino prava. Madžarsko je o tem obvestila v pismu, Budimpešta pa ima zdaj dva meseca za odgovor. Kot so pojasnili viri pri EU, se skrbi komisije nanašajo predvsem na javno naročanje.
Kot so povedali viri, gre za administrativni postopek, in ne kazenskega. Današnje pismo nima pravnih posledic in ga ni mogoče izpodbijati, so dodali. V njem je komisija opisala zadeve, pri katerih utemeljeno sumi, da bi lahko obstajale kršitve vladavine prava, ki bi lahko vplivale na proračun EU. Glavno področje, pri katerem bi lahko obstajale kršitve vladavine prava, je po neuradnih informacijah javno naročanje. Povezane so z organi, pristojnimi za izvajanje proračuna, nadzorom in preglednostjo ter preprečevanjem kaznovanja goljufij, korupcije in prava EU. Poleg tega so zaskrbljeni tudi zaradi pomanjkanja celovitega okvira za boj proti korupciji.
Madžarska obenem še vedno ne upošteva priporočil, ki jih Bruselj madžarskim oblastem podaja že več kot deset let, so poudarili viri. Madžarske oblasti imajo zdaj dva meseca časa, da odgovorijo na pomisleke komisije. Gre za postopek sodelovanja, katerega cilj je doseči dogovor, ki bo omogočil zaključek postopka, navajajo viri pri uniji.
Če se to ne bo zgodilo, se bo postopek nadaljeval. Komisija bo imela en mesec časa za preučitev odgovorov države članice. Če bo ugotovila, da zadeva ni rešena, bo Madžarski poslala novo pismo s podrobnejšo razlago težav in predlogom ukrepov za soočenje z njimi.
Madžarska bo imela nato znova čas za odgovor, in če strani še vedno ne bosta dosegli dogovora, bo komisija predlagala popravne ukrepe za zaščito proračuna EU, ki jih bo poslala v potrjevanje Svetu EU. Svet bo o ukrepih, ki lahko vključujejo zamrznitev izplačevanja evropskih sredstev, odločal s kvalificirano večino.
Cel postopek bo tako trajal od pet do največ devet mesecev, so še pojasnili viri. Šele po koncu postopka pa bo lahko država članica izpodbijala odločitev. Glede samih popravnih ukrepov v Bruslju poudarjajo, da morajo biti ti sorazmerni s posledicami kršitev za evropski proračun. Kazen ne bo odvisna zgolj od vsote sredstev, na katera bo vplivala kršitev, ampak tudi od same narave kršitve. Pri tem ni nujno, da kršitev vladavine prava že ima vpliv na evropski proračun, zadostuje že veliko tveganje, da bo do tega prišlo.
Uredba, ki je podlaga za mehanizem, velja od 1. januarja 2021 in se nanaša na vsa morebitna izplačila sredstev od tega datuma, torej tudi iz večletnega finančnega okvira 2014-2020. Po neuradnih informacijah bodo morale nacionalne oblasti kljub zamrznitvi končnim prejemnikom izplačati dodeljena sredstva. Komisija bo to nadzorovala, sama pa ne bo izplačevala sredstev končnim prejemnikom namesto nacionalnih oblasti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!