Oblasti v Čilu so naznanile začetek projekta, s katerim bodo skušali ugotoviti, kam je v času diktature nekdanjega čilenskega voditelja Augusta Pinocheta izginilo več kot 1.000 ljudi. Pinochet je bil v Čilu na oblasti med letoma 1973 in 1990.
Oblasti v Čilu so v sredo naznanile začetek vladnega projekta, s katerim želijo ugotoviti, kaj se je zgodilo z več kot 1.000 ljudmi, ki so izginili v času diktature nekdanjega čilenskega voditelja Augusta Pinocheta, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Pinochet je Čilu s trdo roko vladal med letoma 1973 in 1990.
“Na pravico čakamo predolgo. Edini način, da zgradimo prihodnost, ki bo bolj svobodna in spoštljiva do življenja in človekovega dostojanstva, je poznavanje celotne resnice,” je v sredo dejal čilenski predsednik Gabriel Borić, ko je na slovesnosti v predsedniški palači naznanil vladni načrt.
Breme iskanja pogrešanih doslej nosili svojci
Do zdaj so breme iskanja 1.162 ljudi, ki še desetletja po prihodu demokracije v Čile ostajajo pogrešani, nosili predvsem žalujoči svojci, saj so do zdaj odkrili informacije o usodi le 307 od prvotnih 1.469 ljudi, ki so v času Pinochetove vladavine izginili brez pojasnil.
Pinochet, ki je umrl leta 2006, ni bil nikoli obsojen zaradi zločinov, ki so bili zagrešeni v času njegovega režima. 11. septembra bo minilo 50 let, odkar je prevzel oblast z državnim udarom, v obdobju njegove vladavine do leta 1990 pa je bilo ubitih več kot 3.200 aktivistov in političnih nasprotnikov.
Glavna ovira pri iskanju informacij o še vedno pogrešanih osebah je bila nepopustljivost nekdanjih pripadnikov oboroženih sil, ki jih svojci pogrešanih obtožujejo, da so sklenili pakt o molku, da bi prikrili svoje zločine, poroča AFP.
Projekt bo financiran iz državnega proračuna
Projektu čilenske vlade, ki so ga poimenovali Resnica in pravica, bodo posebej dodeljena sredstva iz državnega proračuna, preiskovalci pa naj bi rekonstruirali zadnje dni žrtev po aretaciji. Svojci pogrešanih bi lahko v okviru projekta prejeli tudi odškodnino.
“Nobena druga vlada ni pokazala politične volje za to, da bi pomagala prizadetim družinam,” je na slovesnosti v sredo dejala predsednica združenja sorodnikov pogrešanih oseb Gaby Rivera. Predsednik Borić je ob tem izrazil tudi obžalovanje, da se dogodka niso udeležili predstavniki desnih opozicijskih strank.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje