Članice Mednarodnega kazenskega sodišča izglasovale razrešitev generalnega tožilca Khana

Britanski odvetnik in glavni tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) Karim Khan je bil, kot smo poročali, obtožen spolno neprimernega vedenja do svoje sodelavke.

Za njegovo razrešitev je zdaj na tajnem glasovanju po navedbah diplomatskih virov glasovalo 82 od 125 držav članic ICC. Khan obtožbe ves čas zanika in vztraja, da je bil postopek nezakonit ter brez zadostnih dokazov.

Gre za prvi primer v zgodovini sodišča, da je bil glavni tožilec razrešen.

56-letnega Khana so že junija suspendirali z mesta glavnega tožilca tega sodišča, potem ko je izvršni odbor nadzornega organa sodišča ugotovil, da je zagrešil "resno neprimerno vedenje". Po dokumentih, ki jih je pridobil AP, naj bi imel z mlajšo sodelavko spolno razmerje, nato pa jo skušal odvrniti od nadaljnjega uveljavljanja obtožb o neprimernem spolnem vedenju.

Na začetku zasedanja je Sierra Leone podala predlog, ki bi otežil razrešitev Khana, vendar ni dobil potrebne podpore. Diplomati so nato hitro prešli na glasovanje o njegovi odstavitvi, ki je potekalo več ur prej, kot je bilo sprva predvideno, so za AP povedali trije diplomati, seznanjeni s postopkom.

Dolgotrajen in zapleten postopek razrešitve je razdelil zagovornike človekovih pravic, zaposlene na sodišču in države članice, in sicer v času, ko se ICC že sooča z velikimi izzivi. Med njimi je tudi kampanja Združenih držav, ki si prizadevajo za "razgradnjo" sodišča, ustanovljenega za pregon odgovornih za najhujše zločine proti človeštvu.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je prejšnji teden v izjavi dejal, da ZDA začenjajo "obsežno kampanjo za odpravo grožnje, ki jo Mednarodno kazensko sodišče predstavlja za suverenost ZDA".

Khan zahteval izdajo nalogov za prijetje Netanjahuja

Khan je postal ena najbolj izpostavljenih osebnosti mednarodnega kazenskega prava po tem, ko je leta 2024 zahteval izdajo nalogov za prijetje izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja in nekdanjega obrambnega ministra Joava Galanta zaradi domnevnih vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v Gazi.

V času njegovega mandata je ICC nadaljeval tudi postopek proti ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu zaradi domnevnih vojnih zločinov v Ukrajini.

Njegova razrešitev ne vpliva na že izdane naloge za prijetje, saj o njihovi veljavnosti odločajo sodniki ICC, ne pa tožilci.

Države članice bodo zdaj začele postopek izbire novega glavnega tožilca, ki pa po ocenah diplomatskih virov predvidoma ne bo končan pred prihodnjim letom.