Erdogan ponovno zagrozil Švedski in Grčiji

Svet 07. Okt 202210:09
Erdogan
Foto: Marko Djurica/REUTERS

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v četrtek ob prvem zasedanju Evropske politične skupnosti (EPS) v Pragi ponovno zagrozil, da bo Švedski preprečil vstop v Nato, če ta ne bo izpolnila dogovora glede izročitve domnevnih teroristov Turčiji. Poleg tega je ostre besede namenil tudi Grčiji, s katero ima Turčija že dalj časa napete odnose.

“Dokler bodo teroristične organizacije demonstrirale na švedskih ulicah in dokler bodo teroristi v švedskem parlamentu, Turčija ne bo imela pozitivnega pristopa do Švedske,” je na novinarski konferenci v češki prestolnici dejal predsednik Turčije Recep Tayyip Erdogan, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Po ruskem napadu na Ukrajino sta Švedska in Finska, o kateri je Erdogan na zasedanju govoril bolj pozitivno, po desetletjih nevtralne drže maja letos zaprosili za članstvo v Natu. Doslej je njuna pristopna protokola ratificiralo 28 od skupno 30 članic Nata. Končno soglasje morata dati le še madžarski in turški parlament.

Ankara je sprva blokirala začetek pristopnega postopka, češ da nordijski državi podpirata teroristične organizacije, še posebej kurdske borce in skupino islamskega duhovnika Fethulaha Gulena. Kljub temu, da so vpletene strani v začetku letošnjega poletja dosegle dogovor, Ankara še vedno ni ratificirala širitve zavezništva, turški predsednik pa je večkrat zagrozil, da bo zamrznil njuni prošnji za članstvo, če državi ne bosta izročili več deset ljudi, ki jih Ankara obravnava kot teroriste.

Ponovne grožnje Grčiji

Medtem je na zasedanju v Pragi Erdogan ponovno zagrozil tudi turški sosedi Grčiji. “Katera koli država nas moti, katera koli država nas napade, naš odgovor bo vedno: ‘sredi noči lahko nenadoma pridemo’,” je dejal turški predsednik, s čimer je ponovil nedavno že izrečeno grožnjo.

Odnosi med državama so že dlje časa napeti. Turčija Grčijo med drugim obtožuje militarizacije otokov v Egejskem morju, ta pa obtožbe zanika in vedno znova poudarja svojo pravico do samoobrambe. Državi se pogosto medsebojno obtožujeta tudi napak pri obvladovanju migrantske krize in odgovornosti za smrti migrantov.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar