Evropa bi lahko z aktom o digitalnih storitvah postavila "svetovni zlati standard" glede regulacije tehnoloških velikanov, kot je Facebook, je prepričana nekdanja sodelavka tega ameriškega podjetja Frances Haugen, ki je v Evropskem parlamentu v Bruslju danes spregovorila o škodljivih praksah giganta družbenih omrežij za uporabnike in družbo.
Haugen se je danes udeležila javnega zaslišanja v odboru Evropskega parlamenta za notranji trg in varstvo potrošnikov, kjer je spregovorila o negativnih posledicah poslovnega modela in praks, ki jih izvaja Facebook, za potrošnike in družbo.
Odgovarjala je tudi na vprašanja poslancev, ki so jih zanimale možnosti regulacije platform v okviru evropske zakonodaje na področju digitalizacije, predvsem v luči akta o digitalnih storitvah (DSA). Njihova vprašanja so se nanašala tudi na večjo preglednost algoritmov in boljšo varnost na spletu.
Haugen je v začetku leta zapustila Facebook in pri tem s seboj vzela več deset tisoč dokumentov, ki jih je predala časopisu Wall Street Journal. Pristojni komisiji za vrednostne papirje in borzo je tudi podala anonimno prijavo z obtožbo, da se vodstvo podjetja zaveda, da Facebook širi dezinformacije, sovraštvo in politične nemire.
Kot je pred poslanci Evropskega parlamenta dejala Haugen, je danes nastopila pred odborom, ker verjame, da Facebookovi izdelki med drugim škodujejo otrokom, povzročajo delitve in slabijo demokracijo. Vodstvu podjetja je očitala, da pozna načine, kako narediti Facebook in Instagram varnejša, vendar ne uvede potrebnih sprememb, ker postavlja svoje neizmerne dobičke pred ljudi.
“Facebook škoduje zdravju in varnosti naših skupnosti”
Facebook danes “škoduje zdravju in varnosti naših skupnosti ter ogroža integriteto naših demokracij”, je prepričana žvižgačka, ki se je v okviru obiskov v nekaterih evropskih prestolnicah danes ustavila v Bruslju.
Osrednja težava po njenem je ta, da nihče ne more razumeti škodljivih odločitev Facebooka bolje kot podjetje samo. Vendar pa Facebook “ne more ostati sodnik, porota, tožilec in priča”. Ključno izhodišče za učinkovito regulacijo je preglednost in popoln dostop do podatkov za raziskave, ki jih ne usmerja Facebook.
Akt o digitalnih storitvah ima potencial “svetovnega zlatega standarda”, je dejala Haugen. Po njenem lahko navdihne tudi druge države, med njimi tudi njeno domovino ZDA, v prizadevanjih za vzpostavitev novih pravil za zaščito demokracije. Vendar pa mora biti zakon trden in njegovo izvrševanje neomajno, je poudarila.
Haugen je pri tem omenila tudi prizadevanja za izvzetje medijskih vsebin iz pravil akta o digitalnih storitvah. A če naj bi vzpostavili vsebinsko nevtralna pravila, morajo ta biti resnično nevtralna, “nič ni izpostavljeno in nič ni izvzeto”, je dejala. Njeno pričevanje bi lahko vplivalo na oblikovanje evropske zakonodaje na tem področju. Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov namreč trenutno obravnava predlog akta o digitalnih storitvah, ki ga je decembra lani predstavila Evropska komisija, in bi lahko predlagal morebitne spremembe in izboljšave.
Digitalni Divji zahod
Po mnenju poročevalke za akt o digitalnih storitvah, socialdemokratke Christel Schaldemose (S&D) je današnje zaslišanje pomembno, saj bi morali vsi uporabniki Facebooka v največji možni meri poznati in razumeti poslovni model in odločitve, ki opredeljujejo delovanje platforme.
Haugen se je pred tem v Bruslju srečala z evropskim komisarjem za notranji trg Thierryjem Bretonom. “Videli smo vpliv, ki ga lahko imajo velike platforme na naše demokracije in družbe, zlasti na dobrobit naših otrok,” je po srečanju z žvižgačko dejal komisar iz Francije. Pri tem se ji je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP zahvalil za njeno “neutrudno predanost” pri razkrivanju dogajanja znotraj Facebooka in potrdil odločnost EU, da uredi “kar je še vedno videti kot digitalni Divji zahod”.
Breton je pri tem pozval k sprejetju digitalnega svežnja, ki zajema akt o digitalnih storitvah in akt o digitalnih trgih (DMA) v prvi polovici prihodnjega leta, v času, ko bo Francija predsedovala Svetu EU. Slovensko predsedstvo EU sicer upa, da bodo članice dosegle skupno stališče glede obeh aktov na zasedanju 25. novembra.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!