Nekdanja podatkovna znanstvenica pri Facebooku Frances Haugen je v torek v ameriškem senatu zatrdila, da ji z razkritjem, da vodstvo podjetja ni zanimalo, da se platforma zlorablja za širjenje dezinformacij in da njena vsebina škoduje otrokom, ne gre za uničenje ampak za izboljšanje tega družbenega omrežja. Prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg pa medtem zavrača njene očitke, da spletni gigant dobiček postavlja pred dobrobit svojih uporabnikov.
“To preprosto ni res,” je v torkovem elektronskem sporočilu sodelavcem, ki ga je kasneje tudi objavil na svojem računu, zapisal Zuckerberg. “Argument, da zaradi dobička namenoma promoviramo vsebino, ki jezi ljudi, je globoko nelogičen. Ne poznam nobenega tehnološkega podjetja, ki se odloči razvijati produkte, ki v ljudeh vzbujajo jezo ali depresijo. Vse moralne, poslovne in proizvodne spodbude gredo v nasprotno smer,” je še nadaljeval ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg.
Svoje trditve je podkrepil s primeri, kot je sprememba, s katero je Facebook pred nekaj leti začel svojim uporabnikom prikazovati več prispevkov njihovih prijateljev in družinskih članov namesto t. i. viralnih videov.
Stopil je tudi v bran načrtu, da razvijejo različico Instagrama za otroke, stare od deset do dvanajst let. “Realnost je, da mladi ljudje uporabljajo tehnologijo,” je zapisal. Namesto da tehnološka podjetja to dejstvo ignorirajo, morajo razviti storitve in platforme, ki bodo izpolnile njihove potrebe in obenem poskrbele za varno okolje, je vztrajal.
To je prvič, da je Zuckerberg izrecno zavrnil očitke Frances Haugen, nekdanje podatkovne znanstvenice pri Facebooku, o tem, kako vodstvo podjetja v želji po čim večjem dobičku zavestno ignorira in celo podpira širjenje dezinformacij in vsebin, ki škodujejo otrokom.
Heugen za regulacijo, ne za kazenski pregon
Le nekaj ur pred tem je Haugen v torek pričala v ameriškem senatu in politiko pozvala, naj velika družbena omrežja prisili k več preglednosti. “Facebook z izbiranjem informacij, ki jih vidimo, oblikuje naše dojemanje sveta,” obenem pa spletni giganti zdaj sami odločajo o tem, kako bodo personalizirali tok novic, t. i. newsfeed, uporabnikov, je opozorila.
Zavzela se je za regulacijo in ne za kazenski pregon vodstva podjetja na čelu z glavnim izvršnim direktorjem in ustanoviteljem Markom Zuckerbergom. Še posebej je za ogorčenje poskrbel njen očitek, da je vodstvo Facebooka na podlagi internih študij dobro vedelo, da Instagram škodi psihofizičnemu zdravju številnih najstnikov, a ni naredilo nič, da bi to preprečilo.
Haugen je povedala, da se Facebook zaveda, da ranljivim skupinam sistem škodi, od otrok, ki so dojemljivi za kritike glede telesnega videza, do odraslih, ki so dovzetni na dezinformacije. Platforma naj bi bila narejena za izkoriščanje negativnih emocij zato, da ohrani uporabnike oziroma poveča njihovo število. “Zavedajo se, da uvrščanje na osnovi algoritmov ali angažiranje ohranja ljudi dlje na njihovih straneh. Dlje so gor, več denarja je za Facebook,” je dejala Haugen.
37-letnica je približno dve leti delala za Facebook, pred tem pa za Google in Pinterest. Njena razkritja so bila glavni vir informacij za odmevno serijo člankov, ki jih je v minulih tednih objavil ameriški časnik Wall Street Journal. V ameriškem kongresu se sicer že dlje časa vrstijo pozivi za večji nadzor nad družbenimi omrežji, tokrat pa se tako demokrati kot tudi republikanci strinjajo, da so ukrepi potrebni.
Potem ko je objavila obtožbe, je v ponedeljek po svetu prišlo do izpada storitev Facebooka, Instagrama in WhatsAppa, razlogi za to pa še niso povsem pojasnjeni.
Rešitve za manj dezinformacij in sovražnega govora
Predlagala je, da bi objave organizirali po kronološkem vrstnem redu, namesto da dopuščajo računalniku, da predvidi, kaj želijo ljudje videti.
Druga rešitev bi po njenem bila, da se doda še en pritisk na gumb pred objavo, da uporabnik razmisli, ali to res želi, kar bi zmanjšalo količino dezinformacij in sovražnega govora. Predlagala je tudi, da se starost uporabnikov Instagrama, ki je tako kot Whatsapp v lasti Facebooka, poviša s sedanjih 13 na 16 ali 18 let.
“Facebook potrebnih sprememb sam ne bo nikoli uvedel, če bodo omejile njegovo rast,” je prepričana Haugen. Demokratska senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar iz Minnesote je opozorila, da imajo tehnološka podjetja velik vpliv v ameriški prestolnici in so v preteklosti uspešno blokirala reforme. “Lobisti so za vsakim vogalom. Facebook in druga podjetja razmetavajo veliko denarja in ljudje jih poslušajo,” je dejala.
Vendar pa bi lahko zaslišanje 37-letne Haugen privedlo do sprememb, podobno kot se je to pred leti zgodilo s tobačno industrijo, ki je morala sprejeti zvezne regulacije.
Here is the full text of my opening statement to the Senate Committee on Commerce, Science & Transportation: https://t.co/2UZGsUw5nl https://t.co/0gCoS9WGiU
— Frances Haugen (@FrancesHaugen) October 5, 2021
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje