Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v Berlinu obiskala nemško kolegico Annaleno Baerbock. Pogovarjali sta se o vojni v Ukrajini in sodelovanju v projektih humanitarne pomoči državi, širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan, Stockholmski pobudi za neširjenje jedrskega orožja in podnebnih spremembah.
Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon se je na prvem dvostranskem obisku v Berlinu srečala z ministrico za zunanje zadeve Zvezne republike Nemčije Annaleno Baerbock, so sporočili z ministrstva za zunanje zadeve. Razpravljali sta o aktivnostih za krepitev dvostranskih odnosov s poudarkom na strateškem dialogu med državama. Baerbock je posebej pozdravila dejstvo, da je Fajon za svoj prvi dvostranski obisk v tujini izbrala prav Nemčijo
“Moj prvi dvostranski obisk v Berlinu po prevzemu funkcije je pomembno simbolno sporočilo, da je slovenska zunanja politika usmerjena v jedro Evrope, da smo zavezani temeljnim evropskim vrednotam in spoštovanju vladavine prava. Slovenija in Nemčija delita poglede na pomembnejša vprašanja v mednarodni skupnosti in imamo odlične dvostranske odnose. Nemčija je tudi najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije. Z nemško zunanjo ministrico naju povezuje tudi to, da sva prvi ženski zunanji ministrici v Sloveniji in Nemčiji. Zavzemava se za enakost spolov skozi zunanjepolitične aktivnosti kot tudi za podporo širitvi Evropske unije na Zahodni Balkan,” je, tako ministrstvo za zunanje zadeve, po srečanju z nemško zunanjo ministrico poudarila Fajon.
Ministrici Fajon in Baerbock sta izmenjali poglede na aktivnosti EU v zvezi z vojno v Ukrajini in njene posledice, predvsem na področju spopadanja z energetsko in prehransko krizo. Spregovorili sta o konkretnih predlogih za skupne projekte razvojne pomoči Ukrajini, zlasti na področju nudenja psihosocialne pomoči za ukrajinske begunce, rehabilitacijo ranjencev in razminiranja.
Ministrici sta podpisali Skupni akcijski načrt med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo za obdobje 2022–2024, v katerem so opredeljene aktivnosti za sodelovanje držav na različnih področjih, od zunanje politike, razvojnega sodelovanja, okolja, gospodarstva, do kulture. Slovenija bo v letu 2023 častna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma, kar bo, so sporočili z ministrstva, še dodatno obogatilo kulturne vezi med Slovenijo in Nemčijo.
#related-news_0
Nemška ministrica: Pritiskov glede oklepnikov boxer ni
Na novinarsko vprašanje glede domnevnih pritiskov Nemčije, da mora Slovenija nadaljevati z obljubljenim nakupom oklepnikov boxer, je Baerbock zatrdila, da takšnih pritiskov ni. Dejala je tudi, da se zavedajo, da se je vlada v Ljubljani zamenjala in da je nakup zdaj v postopku revizije. Je pa Fajon zatrdila, da so se že ob začetku nastopa vlade zelo jasno zavezali izpolnjevanju vseh zavez, ko gre za sodelovanje v mednarodnih organizacijah, vključno z zvezo Nato, tudi ko gre za povečevanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP do leta 2030. “Smo država z majhnimi vojaškimi zmogljivostmi, ampak cilje nameravamo izpolniti,” je dejala.
Glede možnosti sodelovanja v okviru t. i. krožnih izmenjav med Slovenijo in Nemčijo pri dobavi orožja Ukrajini je Baerbock dejala, da so potekali in še potekajo “intenzivni pogovori”, medtem ko je Fajon dejala, da sta to temo prepustili obrambnim strokovnjakom.
Tema pogovorov tudi Zahodni Balkan
Visoko na dnevnem redu je bil tudi Zahodni Balkan, glede katerega je nemška ministrica večkrat poudarila, da spada v EU ne le geografsko, ampak tudi politično. Pri tem gre nenazadnje tudi za strateški interes in kredibilnost same EU, sta si bili soglasni s Fajon. “Na Balkanu ne sme obstajati nobena niša, skozi katero bi se lahko uveljavila Rusija ali drugi akterji,” je posvarila Baerbock.
A medtem ko sta ministrici očitno zelo optimistični, da bi bil lahko že v kratkem dosežen preboj, ko gre za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo – očitno računata na skorajšnji dogovor Sofije in Skopja glede deblokade na osnovi novega spremenjenega francoskega predloga –, je bil odgovor Baerbock na vprašanje glede slovenske pobude o podelitvi statusa kandidatke za članstvo Bosni in Hercegovini previdnejši. Izpostavila je namreč, da je situacija v BiH izredno težavna ter da trenutno oziroma pred tamkajšnjimi jesenskimi parlamentarnimi volitvami ni čas za dajanje konkretnih obljub glede statusa kandidatke.
Ministrica Fajon je nemški kolegici izrekla podporo Slovenije t. i. Stockholmski pobudi o neširjenju jedrskega orožja. Da se Slovenija pridružuje tej pobudi, se je danes odločila vlada. Stockholmska pobuda je nastala leta 2019 z namenom spodbujanja uspešnega rezultata 10. pregledne konference pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (NPT). Cilj te pogodbe, posledično pa tudi omenjene pobude, je preprečevanje širjenja jedrskega orožja in oborožitvene tehnologije, spodbujanje sodelovanja na področju miroljubne uporabe jedrske energije in pospeševanje procesa za doseganje jedrske, kot tudi splošne in popolne, razorožitve.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!