Finančni ministri držav članic EU so danes v Bruslju določili politične smernice za nadaljnjo finančno pomoč Ukrajini pri soočanju s posledicami ruske agresije. Cilj je, da bi prvo mesečno izplačilo Ukrajina prejela že januarja 2023. Komisija bo pravno podlago za pomoč v skupni višini 18 milijard evrov predstavila v sredo.
“Moj cilj je vzpostaviti redna izplačila Ukrajini, ki se bodo začela januarja 2023. Da bi dosegli ta cilj, moramo ukrepati zelo hitro,” je po zasedanju povedal češki finančni minister Zbynek Stanjura, čigar država trenutno predseduje Svetu EU.
Ministri, med njimi slovenski finančni minister Klemen Boštjančič, so po besedah Stanjure danes podali politične smernice Evropski komisiji, da bo ta lahko brez odlašanja predstavila pravno podlago za pomoč Ukrajini. Kot so še navedli na Svetu EU, so se ministri zavzeli za vzpostavitev okvirja, ki bo komisiji omogočal mobilizacijo finančnih virov prek izdaje obveznic znotraj dogovorjenih proračunskih omejitev. Pri tem je treba zagotoviti predvidljivost in fleksibilnost, so se strinjali.
Na slovenskem finančnem ministrstvu so glede finančne pomoči Ukrajini zapisali, da je razprava osvetlila pomen nadaljnje pomoči v letu 2023, ki mora biti predvidljiva in stabilna.
Bruselj bo podlago za finančno pomoč Ukrajini za prihodnje leto v skupni višini 18 milijard evrov predstavil v sredo, je danes po zasedanju finančnih ministrov povedal izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis. “Naš cilj je, da bi Svet EU in Evropski parlament predlog potrdila do konca leta, ker se je treba odločiti hitro. Leto 2023 se namreč hitro približuje, potrebe Ukrajine pa so nujne,” je povedal. Finančni ministri bodo skušali dogovor o tem doseči na decembrskem zasedanju.
V obdobju od začetka ruske agresije pa do konca letošnjega leta bo sicer EU Ukrajini izplačala 7,2 milijarde makrofinančne pomoči, pomaga pa ji še na številne druge načine.
Minister Boštjančič na zasedanju Evroskupine, kjer so si finančni ministri izmenjali poglede o makroekonomskih dogajanjih. Razpravljali so o izzivih, s katerimi se soočamo za blažitev visokih cen energije in inflacije. pic.twitter.com/A20si2p2E8
— Ministrstvo za finance (@mfinance_gov_si) November 8, 2022
Ministri tudi o sankcijah zoper Rusijo
Finančni ministri članic EU so danes govorili še o gospodarskih in finančnih posledicah ruske agresije na Ukrajino za EU. Razpravljali so o izvajanju sankcij proti Rusiji in Belorusiji ter o finančnih vidikih sredi oktobra predstavljenega predloga ukrepov za soočanje z energetsko draginjo.
Finančni ministri so se poleg tega dogovorili o izhodišču Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom o implementaciji mednarodno dogovorjenih pravil Basel III, katerih namen je okrepiti odpornost bank v EU ter izboljšati nadzor njihovega delovanja in krizno upravljanje.
Na dnevnem redu so imeli še razpravo o ameriški zakonodaji za boj proti inflaciji, ki z zelenimi subvencijami daje prednost domači industriji. Stanjura je pojasnil, da si nihče ne želi trgovinske vojne med EU in ZDA, vendar pa je treba ohraniti pravične konkurenčne pogoje med stranema. Dombrovskis pa je dejal, da EU in ZDA o tem razpravljata v okviru delovne skupine, ki se je prvič sestala pretekli teden.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!