V pričakovanju begunskega vala. Kako bo z begunci ravnala Slovenija?

Slovenija 16. Avg 202118:00 > 17. Avg 2021 11:04 0 komentarjev
Afganistan
REUTERS TV

Kaos in srce parajoči posnetki iz Afganistana po tem, ko so talibani minuli konec tedna zavzeli glavno mesto Kabul, kažejo na neuspeh zahodnih sil, ocenjuje tudi politika. Pozvali so k rešitvi sodelavcev slovenske vojske, vrstijo pa se tudi opozorila o humanitarni katastrofi.

Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož Talibanom je doslej največji poraz za Nato v zgodovini,” je na družbenem omrežju Twitter zapisal premier Janez Janša. Dodal je, da je Slovenija kot del zavezništva za stanje soodgovorna. “Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju talibanov je sramotno dejanje. Vse skupaj simbol konca neke dobe,” je dodal.

Sporočil je, da sta se o situaciji pogovorila s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem. Govorila sta o varovanju zunanjih meja Evropske unije pred okrepljenim valom ilegalnih migracij, potrebi po hitri širitvi schengenskega območja in situaciji v Afganistanu.

O Afganistanu jutri Svet za zunanje zadeve EU

Kot je za N1 povedal notranji minister Aleš Hojs, se notranji ministri članic EU trenutno najbolj ukvarjajo z begunci iz Belorusije, saj jih dnevno iz te države pod vodstvom Aleksandra Lukašenka zbeži tudi do 300, medtem ko je Afganistan, dodaja minister Hojs, trenutno v pristojnosti zunanjih ministrov in evropske zunanje politike. Ko bo dogovor glede beguncev iz Afganistana, mu bomo sledili tudi notranji ministri, pravi Hojs.

Jutri popoldne potekalo izredno zasedanje Sveta za zunanje zadeve EU, ki ga vodi visoki predstavnik EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Josep Borrell in ki se ga bo pred video klica udeležil tudi slovenski zunanji minister Anže Logar. Razmere v Afganistanu se še zmeraj spreminjajo iz minute v minuto, zato po informacijah N1 še ni mogoče napovedati, kakšni utegnejo biti jutri popoldan sklepi.

Tonin izrazil upanje, da bo pristop talibanov res drugačen

Obrambni minister Matej Tonin je sicer povedal, da so v množici, ki si na letališču v Kabulu prizadeva pobegniti iz Afganistana, tudi trije slovenski državljani. Upa, da izjave talibanov niso le mrtva črka na papirju. “Upam, da bodo imeli talibani res drugačen pristop kot pred 25 leti. Dosegli smo napredek na področju civilne družbe, pri šolanju deklic, pravicah žensk in podobno. Močno upam, da naše delo ni bilo zaman.”

Umik zavezniškim silam ni v čast, je poudarila predsednica odbora za zunanjo politiko Monika Gregorčič (SMC). Na Twitterju je zapisala, da so se talibani po predaji vladnih sil vojaško okrepili z najsodobnejšim orožjem. “Najbolj tragično je, da bodo ženske in otroci na milost in nemilost prepuščeni talibanskemu režimu, veliko Afganistancev pa bo emigriralo,” je dodala.

V centru za tujce dva Afganistanca

V centru za tujce sta trenutno nastanjena dva Afganistanca, so za N1 navedli na policiji. Poudarili so, da je policija v vsakem postopku vračanja dolžna preveriti individualne pogoje po zakonu o tujcih, ki opredeljuje načelo nevračanja. “Policija ne sme izvajati postopkov vračanja, ki bi ogrožale življenje oseb,” so zapisali.

Vrnitve tujcev v njihovo domovino Slovenija organizira samostojno, pri tem pa uporablja redne letalske linije in občasno tudi najeta letala. Evropska agencija za mejno in obalno stražo zagotavlja državam pomoč pri organiziranju ter izvajanju operacij vračanja v skladu s politiko EU na področju vračanja in v skladu z direktivo o vračanju, ki je ključni del zakonodaje EU na področju vračanja. Tudi Slovenija sodeluje pri skupnih odstranitvah po zračni poti, so dodali.

Grošelj: Gre za geopolitično katastrofo za zahod

“Gre za geopolitično katastrofo za zahod,” je stanje v Afganistanu za N1 ocenil evropski poslanec Klemen Grošelj iz vrst LMŠ. Cilj intervencije je namreč bil vzpostaviti normalno delujočo državo in vzpostavitev demokracije, zdaj pa se država vrača v eno najbolj brutalnih avtokracij, je pojasnil. To ni zgolj tragedija za Afganistance, ampak tudi sporočilo, ki ga bodo izrabili drugi avtoritarni režimi, meni. “Na eni strani bodo morale zahodne demokracije okrepiti globalni položaj in pa hkrati oživiti, obnoviti in okrepiti sam proces demokratičnega odločanja,” je povedal.

Ali bo prišlo do migrantskega vala, je po Grošljevih besedah odvisno predvsem od prihodnjega razvoja dogodkov. Dolžnost Slovenije je, da poskrbi za vse, ki so v Afganistanu sodelovali s slovensko vojsko, je jasen. Razvoj dogodkov pa je odvisen predvsem od tega, ali bo Afganistan ostal pod vladavino talibanov ali pa bo prišlo do državljanske vojne.

“Pravzaprav veliko v samem Afganistanu ne bomo mogli storiti,” na vprašanje, kaj morata Slovenija in Evropska unija narediti, odgovarja Grošelj. “Tisto, kar lahko naredi Evropska unija je, da z državami okoli Afganistana začne vzpostavljati mehanizme, da se begunce zadrži v neposredni bližini samega Afganistana in da sem jim zagotovi ustrezne pogoje za bivanje,” je povedal.

Nemec: Afganistan tragedija zadnjih 20 let

Poslanec SD Matjaž Nemec meni, da gre pri dogajanju v Afganistanu za tragedijo zadnjih 20 let. Odgovornost vlade je v tem položaju precejšnja, sploh ker je Slovenija tudi predsedujoče Svetu EU. “V teh okoliščinah je treba sprožiti mirovne pogovore,” je dodal. Afganistancev, ki so sodelovali z vojsko, ne smemo pozabiti, pravi Nemec in dodaja, da gre za okoli 150 ljudi. “EU bi jim morala v tako dramatičnih in težkih časih zagotoviti zatočišče,” je dejal. Posledice dogodkov v regiji se čutijo tudi v EU, je poudaril.

Mesec: Še en argument proti zahodnim intervencijam

Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da dejstvo, da so talibani Afganistan prevzeli skoraj brez odpora, kaže, da so po 20 letih zahodne intervencije še močnejši. “To je še en argument proti zahodnim intervencijam v tretjih državah, čemur v Levici nasprotujemo ves čas,” meni Mesec.

Zavedati se je treba, da je bila Slovenija v intervenciji v Afganistanu ves čas soudeležena in zato nosi odgovornost, je dodal. Ljudem, ki bežijo pred talibanskim režimom, bo treba ponuditi azil, je poudaril. Vlado so pozvali, naj sprejme odgovornost. Afganistancem, ki so že v Sloveniji, mora država odobriti azil, pravi Mesec in dodaja, da Afganistan v nobenem smislu trenutno ni varna država.

Rajh: Mednarodna skupnost se iz BiH še nekaj časa ne sme umakniti

“Sile, ki sta jih vzpostavila zavezništvo in Nato, niso kos situaciji,” je povedal poslanec SAB Andrej Rajh. Radikalne ideje se lahko razširijo tudi v Evropi, je opozoril. “To je tudi opomin Bosni in Hercegovini, mednarodna skupnost se iz te države še nekaj časa ne sme umakniti,” je povedal.

Rajh je izrazil obžalovanje, da Slovenija ni pravočasno pomagala sodelavcem Slovenske vojske. Glede humanitarne situacije v Afganistanu Rajh pravi, da bo morala Slovenija delovati v sklopu EU, in pričakuje enoten odziv EU. “Če obstaja možnost, da se ljudem pomaga, je to tudi naša moralna dolžnost,” je dejal.

Branislav Rajić iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je ocenil, da gre za najbolj klavrn konec izvoza demokracije. “Odločitev za umik je bila nepremišljena in izpeljana na način, da je naredila veliko več škode kot je prihod na pomoč prinesel koristi. Vsi smo soodgovorni za to,” je dejal za N1. Meni, da je nujna takojšnja akcija Nata, ki bo povrnila prehodno stanje. Begunce iz Afganistana je po njegovem mnenju treba sprejemati premišljeno, a ob tem ostati pozoren na speče teroristične celice v Evropi. Opozoril je tudi na nezavidljiv položaj žensk in deklic pod talibanskim režimom.

V upokojenski strani Desus pa so zapisali, da se je izkazalo, da je bil odhod zahodnih sil iz Afganistana preuranjen in bo povzročil dodatno destabilizacijo v regiji. “Z žalostjo se lahko spomnimo preteklega ozkogledega pozivanja nekaterih političnih strank v Sloveniji, ki so zahtevale umik tudi enot Slovenske vojske iz Afganistana,” so sporočili.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!