Menu Item
Onesnaženje z mikroplastiko je velik problem. Nova študija kaže, da to sega vse do najbolj oddaljenih kotičkov Zemlje. Odkrili so jo globoko v notranjosti Antarktike.
Nova študija razkriva, da onesnaženje z mikroplastiko sega vse do najbolj oddaljenih kotičkov Zemlje. V študiji, objavljeni v znanstveni reviji Science of The Total Environment, znanstveniki poročajo o mikroplastiki na oddaljenih snežnih poljih globoko v notranjosti Antarktike.
Znanstveniki iz British Antarctic Survey (BAS) so mikroplastiko zaznali v snegu okrog raziskovalnih postaj globoko v notranjosti celine. To je prvič, da so tako onesnaženje potrdili na teh, od civilizacije izjemno oddaljenih območjih. Uporabili so napredne tehnike za odkrivanje delcev mikroplastike, velikih le 11 mikrometrov, kar je približna velikost rdečih krvničk.
Raziskovalci so študijo izvedli v okolici ameriške raziskovalne postaje Južni pol (South Pole) in na dveh lokacijah, kjer so izvajali terenske raziskave, pri ledenikih Union in Schanz. Vse tri lokacije ležijo več kot petsto kilometrov od obale, v notranjosti ledene celine.
Ugotovitve so ekipo presenetile, saj so mikroplastiko našli v koncentracijah od 73 do 3099 delcev na liter snega. 95 odstotkov teh delcev je bilo manjših od 50 mikrometrov (0,005 cm, kar je velikost večine človeških celic). To nakazuje, da so prejšnje študije morda podcenile obseg onesnaženosti z mikroplastiko v tej regiji, saj so uporabile manj občutljive metode zaznavanja.
Medtem ko so v prejšnjih raziskavah ročno pobirali delce in vlakna ter jih analizirali v laboratoriju, pa je nova tehnika vključevala taljenje snega skozi filtrirni papir in njegovo skeniranje pri visoki ločljivosti z uporabo infrardeče spektroskopije. Tako so lahko identificirali tudi najmanjše delce plastike.
“S temi tehnikami lahko zdaj analiziramo delce mikroplastike, ki so veliko manjši kot prej. Pravzaprav smo ugotovili, da je številčnost delcev mikroplastike v teh vzorcih snega 100-krat večja kot v prejšnjih študijah snega na Antarktiki,” je povedala soavtorica članka, morska ekologinja pri BAS dr. Emily Rowlands.
Identificirali so več vrst plastike, med njimi poliamid, ki se uporablja v tekstilu, polietilen tereftalat, ki ga najdemo v plastenkah in embalaži, polietilen in sintetični kavčuk.
Po prvih ocenah bi bil izvor mikroplastike lahko lokalen. Kot je povedala oceanska ekologinja pri BAS Clara Manno, bi mikroplastika lahko izhajala iz oblačil raziskovalcev, vrvi in zastav, ki jih uporabljajo za označevanje varnih poti v in okrog raziskovalnega tabora. Potrebnih bo več raziskav, da bi ugotovili, ali je omenjeno res vir mikroplastike ali pa jo je na območje zaneslo iz drugih oddaljenih krajev.
Na Antarktiki sicer veljajo strogi predpisi o tem, katerih materialov na celino ni dovoljeno vnašati. “Kljub temu naše ugotovitve razkrivajo onesnaženje z mikroplastiko tudi na oddaljenih in močno nadzorovanih območjih. To poudarja vseprisotno naravo plastičnega onesnaževanja in kaže, da nikjer na Zemlji ni resnično nedotaknjenih krajev,” je dejala soavtorica študije Kirstie Jones-Williams. Mikroplastiko so sicer že odkrili tudi v telesih pingvinov, tjulnjev in rib.
POSEBNI VIDEO: Ženska iz orlovega gnezda, ki je pisala o Gorici
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje