Golob za BBC: Če bi z Rusijo sodelovali drugače, vojne morda ne bi bilo

Slovenija 30. Jun 202213:57 > 14:449 komentarjev
Delite:
Robert Golob
Foto: Yves Herman/REUTERS

Slovenski premier Robert Golob je na vrhu Nata v pogovoru z novinarjem BBC spregovoril o drži Nata v času vojne v Ukrajini, o Zahodnem Balkanu in Kitajski. Med drugim je menil, da je zaradi naklonjenosti prebivalstva na Zahodnem Balkanu Rusiji treba iskati nenehno ravnovesje, Natov pristop do Kitajske, ki so jo države Nata označile kot izziv in ne kot grožnjo, pa je opisal kot ustreznega.

Predsednik slovenske vlade Robert Golob je v Madridu, kjer poteka vrh voditeljev Nato držav, spregovoril za BBC. Poročevalec britanske radiotelevizije Mark Lowen je madridski vrh opisal kot “največji remont Nata od konca hladne vojne”, pri čemer je Goloba vprašal, ali so voditelji v svojih zaključkih šli “dovolj daleč”. “Mislim, da,” je povedal Golob. Menil je, da so bili na dolgi rok narejeni pomembni koraki, v bližnji prihodnosti pa premier vidi manevrski prostor za izboljšave pri hitrosti zagotavljanja podpore Ukrajini.

Zveza Nato namerava število sil za hitro odzivanje povečati na več kot 300.000, a vsi vojaki ne bodo nameščeni na vzhodnem krilu zavezništva. Na novinarjevo vprašanje o ustreznosti števila vojakov je Golob komentiral, da so države pri sprejemanju odločitve upoštevale tudi, da cilj okrepljene varnosti ni provokacija Rusije. Tri baltske države, Litva, Latvija in Estonija, so denimo želele, da je v vsaki od njih nameščenih 20.000 oziroma 30.000 vojakov.

Golob je odgovarjal tudi na novinarjeva vprašanja o zahodnobalkanski regiji in Kitajski. Ker je soseščina Slovenije tradicionalno razumljena kot nestabilna, srbska vlada pa je po Lowenovih besedah precej blizu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, je novinarja zanimalo, ali Ljubljano skrbi, da bi Rusija destabilizirala Zahodni Balkan.

“Nobena država ali prebivalstvo v Evropi ni imuna do tega, kar se dogaja, in to je informacijska vojna, ki jo bojuje Rusija,” je povedal Golob. Kot je dejal, so deli prebivalstva na Zahodnem Balkanu naklonjeni stališčem Moskve, a ne vlade. “Treba je neposredno nagovoriti vlade, jih poslušati in z njimi kovati načrte aktivnosti, ki jih bodo približale evropskim stališčem,” je povedal in dodal, da govorimo o “krhkem ravnovesju, ki ga moramo iskati”. Naklonjenost prebivalcev regije do Rusije je po njegovem treba upoštevati, ne pa ignorirati. “Narativa je zelo pomembna,” je poudaril.

Golob tudi o Kitajski

Novinarja BBC je prav tako zanimalo, kako Golob ocenjuje odločitev Nato držav, da Kitajsko opišejo kot “izziv” (in ne grožnjo) interesom, varnosti in vrednotam Zahoda. Slovenski premier je v odgovoru poudaril, da se Nato ne želi oddaljiti od Kitajske, ampak jo opazovati in z njo sodelovati. “Mislim, da je to pravilen pristop,” je ocenil.

Lowen je Goloba vprašal še, ali so kitajske ekspanzionistične težnje razlog za skrb. “Ekspanzionistične težnje, sploh kitajske, skrbijo vse. Kitajska je rastoča supersila. A moramo sodelovati, le tako lahko preprečimo eskalacije,” je dejal. Ob tem je dodal, da bi se dogajanje v Ukrajini morda odvilo drugače, če bi Nato v odnosu do Rusije ravnal tako kot danes s Kitajsko. “Če bi pred desetimi leti tako sodelovali z Rusijo, se stvari v Ukrajini morda ne bi zgodile. To je lekcija, od katere se moramo učiti,” je dejal.

 Kitajske oblasti so danes kritizirale zvezo Nato in njen nov strateški načrt, ki opozarja na grožnjo Kitajske. Načrt so označile za nesmiseln in dodale, da je Nato tisti, ki predstavlja sistemski izziv svetovnemu miru in stabilnosti. Pri tem so opozorile, da bo usmeritev zavezništva v indijsko-pacifiško regijo samo še zaostrila napetosti. (STA)

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar