Goreče ulice, izropane trgovine in solzivec. Kaj se je v resnici dogajalo na protestih v Franciji?

Izropane trgovine, razbite izložbe, goreča mestna hiša in francoske ulice, zavite v oblake dima in solzivca. To je le nekaj dramatičnih prizorov z množičnih protivladnih protestov, ki so konec tedna pretresli Francijo in preplavili svetovne medije.

Vse se je začelo konec septembra, ko so se na ulice najprej podali dijaki, ki so zahtevali izboljšanje razmer v šolah in opozarjali na zanemarjenost šol, pomanjkanje učiteljev, predolge šolske dneve in nepreglednega sistema sprejemanja na univerze. V okviru protestov so blokirali tudi več sto srednjih šol.

Sčasoma so se jim pridružili študenti, sindikati in druge civilnodružbene skupine. Na večjih protestnih shodih so izrazili solidarnost z dijaki, hkrati pa opozarjali na številne druge težave, s katerimi se spoprijemajo Francozi. Med razlogi za nezadovoljstvo so visoki življenjski stroški in naraščajoče cene goriva, ki so se med drugim močno zvišale zaradi vojne v Iranu. Protestom so se pridružili tudi kmetje, nezadovoljni z visokimi stroški kmetijske proizvodnje.

Pozivom k demonstracijam so se pridružili tudi računi na družbenih omrežjih, povezani s protestnim gibanjem "rumenih jopičev", ki se je v Franciji pojavilo pred skoraj desetletjem s protesti ob cestah zaradi visokih cen goriva in drugih težav.

Protesti prerasli tudi v nasilne izgrede

Po poročanju francoskih medijev je bilo med blokadami poškodovanih ali požganih najmanj 24 šol, protesti pa so vrhunec dosegli minuli konec tedna, ko so v več francoskih mestih izbruhnili spopadi med protestniki in policijo, poročali so tudi o ropanju trgovin in obsežnem uničevanju premoženja.

Posnetki nasilja so hitro zaokrožili po spletu in sprožili odzive številnih francoskih in tujih politikov, kar po pisanju tujih medijev številni Francozi razumejo kot politično izkoriščanje sobotnih izgredov pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto.

Marine Le Pen iz skrajno desnega Nacionalnega zbora je denimo podobno kot ameriški predsednik Donald Trump in podpredsednik ZDA JD Vance za sobotni kaos med drugim obtožila migrante. "Migranti so prevzeli Francijo. Meje morajo ZAPRETI, in to HITRO," je na družbenem omrežju Truth Social zapisal Trump.

Francoske oblasti in policija sicer niso ugotovile povezave med migranti in nasiljem na protestih.

Namesto tega je francoski predsednik Emmanuel Macron, tako kot drugi vladni predstavniki, za velik del nasilja obtožil skrajno leve aktiviste, ki naj bi z napadi na policijo in javne stavbe poskušali zanetiti kaos. Podobno je leve radikalne skupine za nasilje okrivil tudi francoski premier Sébastien Lecornu.

Je kaos, kot so ga prikazovali mediji, res pogoltnil francoske ulice?

A kot je za N1 pojasnil Nik Erik Neubauer, fotograf časnika Dnevnik, ki trenutno biva v Parizu, so protesti kljub nasilnim izgredom, ki so pritegnili največ medijske pozornosti, večinoma potekali mirno in v pozitivnem vzdušju.

"Vedno pridejo stari in mladi, da bi podprli dijake in študente, ki si želijo pozitivnih sprememb. Hkrati pa so tu tudi nekatere skupine posameznikov, ki pridejo povzročat težave," je povedal. Po njegovih besedah nekatere med njimi vodi jeza do vlade in policije, drugi uživajo v uničevanju premoženja, spet tretji pa, kot se je pokazalo tudi v soboto, proteste izkoristijo za ropanje trgovin.

"Gre za zelo majhen delež vseh protestnikov, vendar še vedno dovolj velik, da povzroča težave. Problem je tudi v tem, da policija teh posameznikov ne izolira, temveč se agresivno odziva na vse protestnike," je opozoril.

Kot je pojasnil, policija na trge, kjer se zbirajo protestniki, izstreljuje dimne granate in solzivec, pri tem pa zapira izhode. Protestniki tako ostanejo ujeti v oblakih solzivca, kar po njegovih besedah še dodatno zaostruje razmere.

"Seveda se na takšno ravnanje policije odzovejo tudi protestniki, ki se ne želijo umakniti, zato se razmere še dodatno zaostrijo. Tako je bilo tudi v soboto," je dodal.

Spomnimo na primer 15-letnega dečka, ki mu je po navedbah oblasti najverjetneje eksplozija policijske šok granate odtrgala levo roko, in primer 14-letnika, ki ga je hudo poškodovala granata s solzivcem, ki jo je policist izstrelil z majhne razdalje.

Na vprašanje, ali za nasiljem stojijo skrajno levi aktivisti, kot trdijo predstavniki francoske vlade, je Neubauer odgovoril, da so ti na protestih zagotovo prisotni, vendar dvomi, da so odgovorni za nasilje in ropanje trgovin. Po njegovem mnenju gre predvsem za posameznike, običajno mlajše in z zakritimi obrazi.

Glede ropanja trgovin pa domneva, da gre za izkušene posameznike s posebnimi pripomočki. Kot je pojasnil, imajo prestižne trgovine, kot sta Chanel in Dior, ki so bile med tarčami izgrednikov, močno zaščitene vhode, zato vanje ni mogoče preprosto vlomiti.

"Druga stvar so vitrine, ki jih razbijejo, in manjše trgovine, ki na to niso pripravljene," je dodal.

Solidarnost med protestniki in pomoč prizadetim trgovcem

Neubauer pa ob nasilnih izgredih izpostavlja veliko solidarnost med protestniki in drugimi prebivalci. Kot je povedal, so na protestih pomagali številni prostovoljci, med njimi tudi zdravniki, ki so protestnikom s fiziološko raztopino izpirali solzivec iz oči in oskrbovali lažje poškodbe.

"Bili so tudi protestniki, ki so s plinskimi maskami tekali okoli in pobirali solzivce ter jih zapirali v posebne ampule, da se ne bi širili naprej," je opisal.

Spomnil je tudi, da so dijaki po prvih protestih v središču Pariza skupaj pospravili za seboj. "Tudi po protestu v nedeljo so župani pariških okrožij skupaj s prebivalci pobirali smeti," je pojasnil.

Ob tem je dodal, da zbirajo tudi prostovoljne prispevke za obnovo poškodovanih manjših zasebnih trgovin, ki so pogosto tudi v lasti priseljencev.