Učiteljska zbornica: skrb za kakovost šolstva ali politični projekt po Orbanovem priročniku

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM) pripravlja zakon o učiteljski zbornici. Po informacijah, ki so zakrožile v javnosti, bi bilo članstvo obvezno za vse vzgojitelje, učitelje in profesorje, ki bi mesečno plačevali po 8 evrov članarine. Na MIZM pravijo, da so vprašanja glede članstva v zbornici in članarine še predmet usklajevanja.

Minister Borut Rončević je nedavno v okrožnici, ki jo je poslal vrtcem, šolam in zavodom, poudaril, da je ustanovitev učiteljske zbornice kot samostojne stanovske organizacije učiteljev pomembni korak pri krepitvi vloge učiteljskega poklica.

"Njena predvidena vloga bo usmerjena predvsem v skrb za kakovost in razvoj učiteljskega poklica, oblikovanje in uveljavljanje strokovnih standardov, spodbujanje stalnega strokovnega izpopolnjevanja ter krepitev strokovne avtonomije, odgovornosti in ugleda učiteljev," je zapisal minister.

Zamisel o ustanovitvi zbornice je prišla iz Učiteljskega združenja Slovenije – društva, v katerem je nekaj deset učiteljev.

"To je projekt politike, ki ga politika potrebuje za uresničitev svojih lastnih političnih ciljev," pa o tem pravi glavni tajnik sindikata šolnikov Sviz Branimir Štrukelj.

Kakšen je namen učiteljske zbornice in kako naj bi delovala?

Kdo je pobudnik ideje o zbornici?

Kot idejni vodja in glavni zagovornik ustanovitve zbornice se v medijih pojavlja Matija Horvat, ravnatelj Osnovne šole Matija Čopa v Kranju in predsednik Učiteljskega združenja Slovenije.

Kot je Horvat pojasnil za N1, je ideja o učiteljski zbornici nastala že leta 1996, osnutek zakona so leta 2000 vložili v parlament, a ni bil obravnavan. "To je šesti poskus, da bi prišli do politike, ki bi bila pametna, modra in bi ustanovila zbornico," je povedal.

Koga predstavlja? Učiteljsko združenje je društvo, v katerem je bilo po besedah Horvata okrog sto članov. "Ker leta in leta ni bilo nobenega odziva politike, je število članov upadlo. Minister Rončević je prvi minister, ki je tako moder in pogumen, da se je lotil priprave zakonske podlage za ustanovitev zbornice," pravi Horvat in dodaja, da so prejšnji ministri to zamisel blokirali.

Na naše vprašanje, ali se je s predlogom o ustanovitvi zbornice obrnil na prejšnja ministra Vinka Logaja in Daria Feldo, je odgovoril, da ne, saj da je predvideval, da vlada Roberta Goloba ustanovitvi zbornice ne bi bila naklonjena. Prav tako se s predlogom ni obrnil na bivšo ministrico Simono Kustec. Je pa o tem govoril z ministrom Milanom Zverom, ki je šolsko ministrstvo vodil med letoma 2004 in 2008.

"Imamo več kot 20 strokovnih zbornic, razne stroke imajo svoje zbornice, edino učiteljem ne dajo zakonske podlage, da bi imeli svojo zbornico," je dodal Horvat, ki si želi, da bi učitelji soodločali o šolskem sistemu.

Temeljne ideje o tem, kako bi delovala učiteljska zbornica, je Horvatovo združenje učiteljev poslalo ministrstvu, kjer pravijo, da končne rešitve še niso določene.

(Ne)politična zbornica?

Na spletni strani učiteljskega združenja je med drugim zapisano, da gre za nepolitično združenje ter da delujejo avtonomno, politično samostojno in nevtralno. Ustanovitev učiteljske zbornice pa je glavni cilj združenja.

Po Horvatovem predlogu bi kandidata za predsednika učiteljske zbornice izvolili učitelji, predlagal bi ga predsednik države, potrjevali pa poslanci. Drugače kot denimo pri predsedniku zdravniške zbornice, ki ga izvolijo zdravniki sami.

Kako se potrjevanje prvega med učitelji s strani parlamentarne večine sklada s predvideno nepolitičnostjo? "Priznati moramo, da je šolstvo vedno ideološki aparat politike države. Če združimo 50 tisoč univerzitetno izobraženih ljudi, tu je ogromno zelo različnih interesov, ki so diametralno nasprotni in obstaja velika nevarnost, da bi kdo uzurpiral to institucijo," pravi Horvat in izpostavlja mnenje nekdanjega ustavnega sodnika Klemna Jakliča, da dobro delovanje sodobne družbe temelji na medsebojnem nadzoru institucij.

"Zato smo predlagali to kontrolo, ne da ne bi zaupali učiteljem, ampak mora biti kontrola, kaj se dogaja," je pojasnil Horvat. "Jasno je, da bi učitelji izvolili svojega predsednika, ampak da se zavaruje, da ne bi bilo to samovolje, goljufije in mafijskega načina, bi predsednika potrdil parlament, kot potrjuje najvišje organe v državi," je dodal.

Obvezno članstvo

Po Horvatovem predlogu bi bilo članstvo obvezno. "Vsak učitelj mora sodelovati v svoji šolski zbornici, to je njegova delovna obveznost," opisuje. Članstvo v učiteljski zbornici in soodločanje o šolstvu na ravni države pa bi bila poklicna obveznost, pravi.

Po predlogu združenja bi mesečna članarina učiteljske zbornice znašala osem evrov. Njeno višino bo sicer določila skupščina zbornice. Članarina bi, pravi Horvat, zagotavljala finančno neodvisnost zbornice od politike in kapitala.

Zbrana sredstva bi namenili delovanju zbornice, plačam administrativnega in strokovnega osebja ter plačilu dela učiteljev v odborih in komisijah. O porabi denarja bi odločali učitelji sami. Predlagajo tudi, da bi bil predsednik zbornice v njej zaposlen največ 70-odstotno.

Sviz: "To je projekt politike"

"Nihče ne ve, kdo pripravlja ta zakon. To je zakon o učiteljski zbornici, pri kateri učitelji očitno ne sodelujejo, kar govori tudi o ključni vsebini, motivu ustanovitve učiteljske zbornice," je o predlogu dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah je očitno, "da učiteljsko zbornico želi in oblikuje politika, ki želi vanjo stlačiti, prisiliti učiteljstvo, ki se ni nikoli o tem večinsko opredeljevalo".

Kot pravi, bi zbornica zgolj ustvarjala videz, da gre za izražanje stališč učiteljic in učiteljev praktikov. "To je projekt politike, ki ga politika potrebuje za uresničitev svojih lastnih političnih ciljev," je poudaril.

Orisal je tudi razlike med učiteljsko zbornico z obveznim članstvom in sindikatom, v katerega je po njegovih besedah po lastni izbiri včlanjena večina učiteljev v državi, v osnovnih šolah več kot 70 odstotkov učiteljev.

"Stališča, ki so oblikovana znotraj sindikata, imajo demokratično proceduro. Nastajajo v šolah in vrtcih in se na koncu artikulirajo v stališče. Na drugi strani imamo nameravano ustanovitev učiteljske zbornice, pri kateri učiteljstvo ne sodeluje, ne vemo, kakšni bodo njeni kriteriji, in ki jo politika potrebuje za to, da bi lahko nadomestila pravo avtentično organizacijo učiteljstva, ki jo je takoj na začetku napovedane reforme izrinila," je opozoril. Poudaril je, da v Svizu demokratično oblikujejo in zastopajo tudi strokovna stališča učiteljstva.

Štrukelj: Zbornica kot podaljšana roka ministrstva

Po besedah Štruklja učiteljskih zbornic v Evropi ni, z izjemo Madžarske. Bivši madžarski premier Viktor Orban je zbornico leta 2013 ustanovil zato, da se "neprijetne sindikate učiteljev" odstrani od mize, pri kateri so se oblikovale reforme, ki so se leta 2016 končale s protesti na ulici, je navedel predsednik Sviza.

Tudi v Sloveniji se projekt nadaljuje "po Orbanovem priročniku", je dejal Štrukelj. "Ko izključiš nekoga, ki avtentično zastopa večinske poglede in interese učiteljev praktikov, oblikuješ neko alternativno, vzporedno organizacijo, ki bo služila kot orodje pri potrjevanju reforme."

Kot je dodal, "arbitrarna in arogantna" poteza ministrstva nikogar ni presenetila.

"Presenetljivo je, da šolske oblasti tako dramatično podcenjujejo razum, pamet, izobrazbo slovenskega učiteljstva, ki seveda ve, da to ni njena organizacija, in seveda ve, čemu je namenjena. Biti tako poln samega sebe, da verjameš, da boš lahko prevaral s to potezo slovensko učiteljstvo, se mi zdi skrajno zaskrbljujoče," je poudaril.

Na ministrstvu na drugi strani pravijo, da namen ustanovitve učiteljske zbornice ni nadomeščanje sindikatov ali obstoječih strokovnih združenj. "Sindikati zastopajo predvsem delovne in ekonomske pravice zaposlenih, predvidena učiteljska zbornica pa bo usmerjena v strokovna vprašanja, razvoj učiteljskega poklica ter krepitev njegovega položaja v družbi," so navedli.

Štrukelj je bil do pojasnil ministrstva, da sindikati zastopajo predvsem delovne in ekonomske pravice zaposlenih, "ostalo pa se jih ne tiče", kritičen. Spomnil je, da je po določilih ustave delovanje sindikatov v Sloveniji svobodno, zato se v njihovo delovanje in obseg nalog nima pravice vtikati noben minister.