Menu Item
Kdo je bil eden izmed najbolj pretkanih ponarejevalcev umetnin, ki je za nos potegnil tudi drugega človeka tretjega rajha Hermanna Göringa.
Kulturni škandal v Narodnem muzeju Slovenije (NMS), kjer so nameravali razstaviti slike svetovnih avtorjev, za katere so likovni strokovnjaki dejali, da gre za evidentne ponaredke, je odmeval tudi v tujini, dogajanje pa je pod drobnogledom kriminalistov. Razstavo so po objavi članka na N1 odpovedali.
Ponarejevalci so sicer stalnica trga umetnin. Med največje prevarante dvajsetega stoletja se je zapisal nizozemski slikar Han van Meegeren (1889 – 1947), ki je pri svojem pretkanem delu zaslužil pravo bogastvo. Za nos je potegnil tudi največje strokovnjake. Njegova sicer ponarejena dela pa bi po vsej verjetnosti v galerijah občudovali še danes, a so ga po naključju ujeli po drugi svetovni vojni.
Karierni ponarejevalec postal zaradi maščevanja kritikom
Van Meegeren se je ukvarjal s slikanjem portretov za višji sloj. Njegov slog je bil podoben slogu znamenitega slikarja in grafika Rembrandta. V umetniških krogih so ga zato kritizirali zaradi neoriginalnosti. Van Meegeren je leta 1932 skoval načrt, kako se bo maščeval svojim kritikom in jim pokazal, da ne poznajo umetnosti. Odločil se je, da bo ustvaril “novo” in “izvirno” delo velikega umetnika, nizozemskega baročnega slikarja Johannesa Vermeerja (1632- 1675).
Ko bi sliko sprejela stroka in bi jo občudoval ves svet, bi van Meegeren razglasil, da je šlo za potegavščino. To mu je tudi uspelo, saj so njegovo ponarejeno delo res razglasili za Vermeerjevo izgubljeno mojstrovino in jo leta 1937 prodali prestižni galeriji v Rotterdamu.
Ko pa je napočil čas, da sliko razgali kot ponaredek, si je van Meegeren premislil in tako se je začela njegova kariera ponarejevalca. V naslednjih nekaj letih je ustvaril še šest “Vermeerjev” in nešteto drugih slik nizozemskih starih mojstrov.
Med drugim je sloviti ponarejevalec pretental tudi znanega nacista, feldmaršala Hermanna Göringa. Göring se je kot mnogi nacisti navduševal nad starimi slikarskimi mojstri, v svojem domu si je zelo želel imeti katero od prestižnih del Johannesa Vermeerja. Van Meegeren je v tem zaslutil poslovno priložnost in mu naslikal, kar si je želel, ter mu ponaredek drago prodal. Nacistični voditelji, ki so se imeli za velike umetnostne poznavalce, niso odkrili, da je šlo za ponaredek, a zapletlo se je po vojni, ko so van Meegerena aretirali in obtožili izdaje, saj naj bi dragocene nacionalne zaklade za osebno korist prodajal okupatorjem.
Pred sodiščem je moral naslikati baročno umetnino
Nizozemcu takrat ni preostalo drugega, kot da prizna, da se ukvarja s ponarejanjem. Preiskovalcem je povedal, da Göringu ni prodal originala, ampak je naslikal ponaredek. Prav tako je v priporu omenil, da je nekaj prestižnih baročnih slik priznanih virtuozov v uglednih muzejih v resnici njegovih. Sodišče mu sprva ni verjelo, zato se je odločilo za test.
Van Meegeren je pred poroto tako moral ustvariti svojo mojstrovino, to mu je uspelo, saj je naslikal baročno umetnino, ki je bila videti pristna. Tako je sodišče obtožbo veleizdaje spremenilo v prevaro, za kar je bila predpisana bistveno nižja kazen. V očeh javnosti se je tako iz kriminalca prelevil v narodnega junaka, saj mu je uspelo prevarati Göringa. A van Meegeren ni dolgo užival slave, saj je umrl za infarktom leta 1947, kmalu po sodnem procesu. Danes se ocenjuje, da je s ponarejanjem zaslužil več deset milijonov evrov v današnji vrednosti.
Med sojenjem za vojne zločine v Nürnbergu so nemškemu oficirju Göringu povedali, da je njegova prestižna baročna slika v bistvu le ponaredek. Göring pa naj bi se v tistem trenutku, ko so mu povedali resnico o umetnini, odzval, kot da bi se “prvič zavedel, da obstaja na svetu tudi zlo”, so poročali mediji.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!