Hrvaški nosečnici naj bi na UKC Ljubljana dali zeleno luč za splav

Slovenija 10. Maj 202213:06 > 19:07 2 komentarja
Mirela Čavajda
N1

Mireli Čavajda, ki je opozorila na izigravanje zakonodaje o pravici do prekinitve nosečnosti v hrvaških bolnišnicah, je po naših informacijah konzilij za razvojne nepravilnosti na UKC Ljubljana prižgal zeleno luč za prekinitev nosečnosti. Pričakovati je, da bo odločitev danes potrdila tudi prvostopenjska komisija.

Javnost je pretresla zgodba 39-letne Mirele Čavajda, ki so ji med rednim zdravniškim pregledom v 24. tednu nosečnosti ugotovili, da ima plod v njeni maternici agresivni maligni tumor, zaradi česar najverjetneje ne bo preživel ali pa se bo rodil z zelo hudimi okvarami. Čavajda se je takoj po zdravniški diagnozi odločila za splav, a je naletela na gluha ušesa. Čavajda je za prekinitev nosečnosti zaprosila v kar štirih zagrebških bolnišnicah, a so zdravniki v dveh poseg zavrnili, dve pa na prošnjo nista niti odgovorili. Čeprav je področna zakonodaja na Hrvaškem podobna kot v Sloveniji in dopušča prekinitev nosečnosti tudi po 10. tednu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, imajo ženske v sosednji državi pogosto težave z dostopom do splava, saj številni ginekologi uveljavljajo ugovor vesti.

Po pomoč se je Čavajda zato obrnila na UKC Ljubljana. Po naših informacijah je konzilij za razvojne nepravilnosti o njenem primeru odločal včeraj. Kot smo neuradno izvedeli, je bil sklep konzilija, da so nepravilnosti pri plodu takšnega obsega, da je prekinitev nosečnosti upravičena in v skladu z zakonom. Pričakovati je, da bo odločitev danes potrdila tudi prvostopenjska komisija. Prvotno smo sicer poročali, da bo o primeru Čavajda odločala drugostopenjska komisija, vendar pa gre po naših informacijah za tako jasen primer, da bo o njem odločeno že na prvi stopnji.

Kot je pred dnevi povedal predstojnik kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana Gorazd Kavšek, je postopek v takšnih primerih standarden, ne glede na to, ali gre za slovensko ali tujo državljanko. Zadevo po njegovih besedah najprej obravnava konzilij za razvojne nepravilnosti, ki ga sestavljajo dva višja specialista ginekologije in porodništva, pediater, genetik, klinični psiholog in po potrebi še specialisti drugih specialnosti. Ta izdela mnenje o prognozi in možnih terapevtskih obravnavah vključno s paliativno obravnavo. “Obenem lahko nosečnica na lastno željo poda predlog na Komisijo za umetno prekinitev nosečnosti (UPN) I stopnje in nato po potrebi na Komisijo za UPN II stopnje. Glede na sklep komisije je v primeru odobritve omogočena izvedba prekinitve nosečnosti.”

“Današnji izvid mnogo slabši kot prejšnji”

Čavajdina pravna zastopnica je za hrvaški N1 napovedala, da bo Čavajda na odgovor drugostopenjske komisije na Hrvaškem čakala do zadnjega trenutka. Danes se je odzvala tudi na odločitev slovenskega konzilija. “Mireli vsaka takšna odločitev prinese veliko bolečine, še posebej, ker očitno iz Slovenije vse odločitve pridejo prej kot iz Hrvaške, katere državljanka je,” je dejala Vanja Jurić. Kot je navedla, se na Hrvaškem odločanje vleče že tri tedne. 

Mirela Čavajda je danes popoldne opravila še en pregled v zagrebškem kliničnem centru. “Mislim, da je izvid prišel nekaj trenutkov nazaj. Kot sem uspela na hitro videti, je še slabši kot prejšnji,” je o tem dejala Jurić.

Vanja Jurić
N1

Hrvaški minister za zdravje medtem zahteva rezultate izrednega inšpekcijskega nadzora. “Lahko samo domnevam, da bodo ugotovili kršitev zakonodaje s strani vsaj nekaj bolnišnic, ki so odločale v tem primeru. Upam, da se bo inšpekcija pogovorila z Mirelo Čavajdo, ki je bila žrtev celotnega postopka, upoštevala njeno izjavo ter nas obvestila o vseh ugotovitvah nadzora,” je še povedala odvetnica.

Jurić pravi, da Mirela vztraja pri uveljavljanju svojih zakonskih pravic. “Ko že govorimo o ministru Berošu – da poziva k empatiji in spoštovanju njene pravice o zasebnosti, medtem, ko je prejšnji petek na novinarski konferenci predstavil njene osebne podatke, ki so bili netočni …” Minister Beroš je ob tem komentiral tudi, kakšna bi lahko bila drugostopenjska odločitev, kar Jurić vidi kot velik pritisk na ljudi, ki odločajo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje