Indonezijski parlament bo predvidoma ta mesec sprejel nov kazenski zakonik, ki bo prepovedal spolne odnose izven zakonske zveze ter žalitve predsednika ali državnih institucij. Načrtovane spremembe skrbijo borce za človekove pravice.
Namestnik ministra za pravosodje Edward Omar Sharif Hiariej je za Reuters povedal, da bo novi kazenski zakonik predvidoma sprejet 15. decembra. “Ponosni smo, da imamo kazenski zakonik, ki je usklajen z indonezijskimi vrednotami,” je dejal.
Če bo zakonik sprejet, bo veljal za indonezijske državljane in tuje obiskovalce. Uvedel bo obsežne spremembe, ki bodo vplivale na številne državljanske svoboščine, piše The Guardian.
Vsem, ki niso poročeni in bodo imeli spolne odnose, grozi do leto dni zaporne kazni. Skladno z zakonom bodo to kaznivo dejanje lahko prijavile le nekatere osebe, kot so bližnji sorodniki. Parom v zunajzakonski zvezi bo tudi prepovedano tudi skupno življenje. Aktivisti opozarjajo, da bo sprejetje tega istospolne pare, ki se v Indoneziji ne morejo poročiti, izpostavilo tveganju za kazenski pregon.
Za žalitev predsednika, ki jo bo lahko prijavil le predsednik, bi bila zagrožena kazen največ treh let zapora. Prepovedano bi bilo tudi žaljenje državnih institucij in izražanje kakršnih koli stališč, ki so v nasprotju z indonezijsko državno ideologijo.
V zadnjem osnutku kazenskega zakonika je še naprej prepovedan splav, razen v primeru posilstva.
Zvišanje zaporne kazni za obrekovanje uradnikov
Medtem ko osnutek podpirajo nekatere islamske skupine, pa se drugi bojijo, da bi bil poguben za demokratične in državljanske svoboščine. Nurina Savitri iz Amnesty International Indonesia je dejala, da je na desetine členov, ki bi jih lahko uporabili za obračun z nasprotniki. “Vsaj 88 členov je zastavljenih tako široko, da bi jih lahko zlorabili za kaznovanje tistih, ki mirno izražajo svoja mnenja ali uveljavljajo pravico do mirnega zbiranja in združevanja,” je povedala za The Guardian.
Savitri je izrazila zaskrbljenost zaradi določbe, ki bi kriminalizirala “javne demonstracije”, ki povzročajo javni nemir. To bi se po njenih besedah lahko uporabilo za omejevanje mirnega zbiranja.
Predlog zakona tudi ohranja zaporno kazen kot kazen za obrekovanje in zvišuje zaporno kazen za tiste, ki so spoznani za krive obrekovanja državnih uradnikov, je dejala Savitri.
Spremembe lahko ogrozijo demokracijo in škodujejo turizmu
Prejšnji osnutek zakonika so v Indoneziji obravnavali leta 2019, a so po protestih po državi, ki se jih je udeležilo več deset tisoč ljudi, ustavili postopek, po katerem bi zakonik dejansko zaživel.
Od takrat so osnutek zakona prilagodili, pomisleki glede nekaterih njegovih določil pa ostajajo. “Problematični členi lahko v prihodnosti resno ogrozijo demokracijo,” je pravi Nurina Savitri. Andreas Harsono iz organizacije Human Rights Watch pa je ocenil, da bi spremembe zakonika pomenile “veliko nazadovanje indonezijske demokracije”.
Strokovnjaki iz poslovnega sveta med tem ocenjujejo, da bi sprememba zakona škodovala turistični podobi države in ogrozila naložbe.
Namestnik ministra za pravosodje je zavrnil pomisleke, da bi zakonik ogrozil demokratične pravice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!