Iran ZDA ponudil sedemdnevni načrt za odprtje Hormuške ožine, Trump naj bi ga zavrnil

Iranski zunanji minister Abas Aragči, ki se v New Yorku udeležuje zasedanja Generalne skupščine, se je v torek srečal s Trumpovim odposlancem Steveom Witkoffom in v preteklosti že predstavil iranske pogoje za končanje vojne ter ponovno odprtje za ladijski promet ključno strateško ožino.

"Iran je ZDA prek Katarja predal konkreten sedemdnevni načrt. Če bodo izpolnjeni ustrezni pogoji, se lahko v sedmih dneh ponovno odpre ožina in se znova vzpostavi normalen ladijski promet," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v petek dejal Aragči. Kot je dodal, je sedaj odločitev na ZDA, od katere ne pričakujejo nobenih novih dejanj, saj da so vsa vključena že v junija sklenjenem memorandumu o razumevanja med stranema.

Trump naj bi predlog zavrnil

ZDA se uradno še niso odzvale, že nekaj ur po izjavah Irana pa je ameriški časnik The Wall Street Journal ob sklicevanju na dobro obveščen vir poročal, da je Donald Trump predlog zavrnil. Predsednik ZDA naj bi bil skeptičen, da bo Iran sprejel njegove pogoje, verjetno se mu zdi tudi vnovično obstreljevanje.

Trump je poleg tega na svoji družbeni platformi objavil zemljevid, na katerem je Hormuška ožina obkrožena in poimenovana Trumpova ožina.

Mediji so pred tem poročali, da nov načrt poziva k prekinitvi vseh sovražnosti na Bližnjem vzhodu, vključno z Libanonom, za sedem dni. Pozival naj bi tudi k sprostitvi zamrznjenih iranskih sredstev, ki naj bi znašala najmanj 12 milijard ameriških dolarjev, in k umiku sankcij na iransko nafto ter končanju ameriške blokade iranskih pristanišč. Na sedmi dan prekinitve ognja bi Iran odprl Hormuško ožino.

Iranski predsednik Masud Pezeškian je v pogovoru za ameriški CBS dejal, da se bo proces prekinitve ognja začel na dan, ko ga sprejmejo ZDA. Spomnil je na junija dosežen memorandum o razumevanju. "Če bodo ZDA pripravljene nadaljevati na isti način, bo vse spet tako, kot je bilo," je dejal.

ZDA in Izrael sta napade na Iran sprožila 28. februarja. Iran se je odzval z napadi na ameriške baze v ameriških zalivskih zaveznicah in z blokado Hormuške ožine. Skozi njo se je pred vojno stekalo okoli 20 odstotkov vse svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina, njeno zaprtje pa je povzročilo ogromno nihanje cen energije. Okrepilo je tudi pritisk na Trumpa, da poišče izhod iz konflikta, zlasti pred kongresnimi volitvami novembra.