Iz dežele, ki si jo želi Trump: odprte rane in duhovi preteklosti

Poglobljeno 18. Jan 202505:15 > 22. Jan 2025 09:18 3 komentarji
Severni sij nad vzhodno Grenlandijo
Severni sij nad vzhodno Grenlandijo (foto: Profimedia)

Grenlandija je arktični otok, kjer na območju, ki je stokrat večje od Slovenije, živi 57.000 ljudi. Naš sogovornik, ki v prestolnici Nuuk živi in dela zadnjih deset let, pravi, da gre pravzaprav za arhipelag naselij, ki so med sabo ločena kot otoki, saj cestnih povezav ni. Grenlandija se je v zadnjih tednih zaradi izjav ameriškega predsednika znašla v središču svetovnega zanimanja. O Grenlandiji, njenem pomenu, njeni preteklosti, odprtih ranah (post)kolonializma in nujnosti mentalne dekolonizacije smo se pogovarjali s profesorjem kulturne zgodovine na grenlandski univerzi Ilisimatusarfik in z raziskovalko dansko-grenlanskih odnosov na Danskem inštitutu za mednarodne študije.

Odnosi med Grenlandijo in Dansko so močno zaznamovani s kolonialno zgodovino. Ta arktični otok je bil namreč več stoletij – do leta 1953 – danska kolonija. Šele pred nekaj leti so se začeli procesi, ki naj bi razčistili s sistemskimi zlorabami in sčasoma privedli do sprave.

A ta proces ni linearen. Tudi danes je grenlandsko inuitsko prebivalstvo pogosto žrtev diskriminacije in pokroviteljskega odnosa nekdanje metropole. Nekateri menijo, da bi apetiti novega ameriškega predsednika Donalda Trumpa lahko pospešili vzpostavljanje novih, drugačnih odnosov med nekoč kolonialno silo in njeno kolonijo.

Nuuk, Grenlandija
Foto: Profimedia

Pogled na grenlandsko prestolnico Nuuk, kjer živi približno 19.000 ljudi, kar je tretjina grenlandskega prebivalstva.

“Streznitev za Köbenhavn”

Grenlandska ministrica za stanovanjsko politiko, infrastrukturo, minerale, pravičnost in enake možnosti Naaja Nathanielsen je pred dnevi Trumpove napovedi o nakupu Grenlandije ocenila kot “streznitev” za Köbenhavn. Ta se, kot je dejala, že leta ne odziva ustrezno na zahteve Grenlandije po pospešitvi gospodarskih aktivnosti na področju naravnih bogastev ter na pozive, naj Danska prizna in se opraviči za zlorabe inuitskega prebivalstva, ki so se dogajale v okviru danskih politik asimilacije.

Naaja Nathanielsen
Naaja Nathanielsen (Foto: Profimedia)

Sredi vse glasnejših razprav o grenlandski neodvisnosti je Nathanielsen napovedala, da bo Grenlandija izkoristila interes ZDA, da od Danske zahteva nadaljnje korake. “Obravnavati morajo škandal z materničnimi vložki, obravnavati morajo (nezakonite, op. a.) posvojitve, prevzeti odgovornost in zagotoviti, da se te zadeve razrešijo, ter poskrbeti, da bodo ljudje, ki so bili v to vpleteni, našli mir. Sama bom zagotovo stopnjevala pritisk,” je njene izjave povzel Guardian.

Škandal s prisilno vstavljenimi spiralami

O čem je govorila ministrica? V 60. in v začetku 70. let prejšnjega stoletja so danski zdravniki na Grenlandiji, kjer Inuiti danes predstavljajo skoraj 90 odstotkov prebivalstva, več tisoč inuitskim ženskam in dekletom vstavili maternične vložke, tako imenovane spirale, ne da bi za to pridobili njihovo privolitev ali jim vsaj pojasnili namen. Številne med njimi so bile deklice, nekatere stare samo 12 let. Cilj tega naj bi bil zajezitev rasti prebivalstva na Grenlandiji in s tem zmanjšanje finančnega bremena Danske, ki nekdanji koloniji že od njenega preoblikovanja v provinco namenja denarno pomoč.

Številne ženske so utrpele travme zaradi bolečega in invazivnega postopka, ki so mu bile prisilno podvržene. Nekatere naj več let ne bi vedele, čemu je spirala sploh namenjena. Ena od žensk, ki je lani spregovorila za Guardian, je povedala, da je imela zaradi vložka hude težave z jajcevodi in nikoli ni mogla zanositi.

Protest grenlandija
Protest v Nuuku ob obisku danske premierke junija 2023. Protestniki so jo soočili s pričevanji žrtev kampanje prisilne kontracepcije. (Foto: Profimedia)

Leta 2022 sta grenlandska in danska vlada ustanovili neodvisno komisijo, ki preiskuje razsežnosti te kampanje. Z delom naj bi zaključila letos. V vmesnem poročilu je zapisala, da je bilo posegu podvrženih vsaj 4500 žensk in deklet. Po nekaterih poročilih naj bi danske oblasti te postopke izvajale še vse do 90. let.

Izboljšati standard je pomenilo spremeniti način življenja

Skupina 143 žensk je lani zoper Dansko vložila tožbo zaradi kršitve njihovih človekovih pravic. Vsaka od žensk od države zahteva odškodnino v višini približno 40.000 evrov. Danska vlada se za prisilno vstavljanje kontracepcijskih sredstev še ni opravičila.

To je samo največja v nizu sistemskih zlorab – nekateri grenlandski politiki jo celo označujejo za genocid –, ki so in še vedno zaznamujejo odnose med Grenlandijo in Dansko.

Dr. Ebbe Volquardsen je profesor kulturne zgodovine na univerzi Ilisimatusarfik v grenlandski prestolnici Nuuk, kjer živi in dela že deset let. Med drugim se ukvarja s preučevanjem odnosov med Grenlandijo in Dansko, predvsem v kontekstu postkolonialnih študij.

V pogovoru za Poglobljeno je ta teden pojasnil, da danske politike asimilacije izvirajo iz 50. let prejšnjega stoletja, ko se je Grenlandija preoblikovala v dansko provinco. “Danska je morala takrat pokazati Združenim narodom, da na Grenlandiji ustvarja enake možnosti za življenje, zato je bilo treba izboljšati življenjski standard. Za Dansko je to pomenilo, da se mora na otoku spremeniti način življenja.”

Ebbe Volquardsen
Ebbe Volquardsen (Foto: Photo: Julia Wäschenbach/dpa/Profimedia)

Na Grenlandiji v 60. letih “samopostrežna trgovina”

Danska oblast je v začetku 50. let izvedla tako imenovani eksperiment z malimi Danci, ko je 22 inuitskih otrok, starih od 4 do 9 let, brez konsenza staršev ločila od njihovih družin in jih poslala na Dansko, kjer naj bi iz njih ustvarili dansko govorečo elito, ki naj bi bila pozneje sposobna voditi otok. Za ta eksperiment naj bi bili izbrani najbolj bistri otroci.

Večina otrok se je po dveh letih sicer vrnila na Grenlandijo razen šestih, ki so bili na Danskem posvojeni –, kjer pa so jih namestili v dansko sirotišnico, kjer naj bi se naprej izobraževali. Nekateri so med bivanjem na Danskem pozabili svoj materni jezik in se s svojimi družinami niso mogli več pogovarjati. Poleg tega so jim danske oblasti omejevale ali kar v celoti prepovedale stik z družinami. Veliko jih je razvilo težave v duševnem zdravju in se borilo z odvisnostjo, je v posebni zgodbi o tem spodletelem eksperimentu zapisal CNN.

Še več otrok naj bi bilo v tistem času nezakonito posvojenih, vendar natančnih podatkov o tem ni. Nekdanji vodja grenlandske socialne službe Alfred Dam je v intervjuju leta 2020, ki ga je nedavno povzel spletni portal The Local, opisal, da je ženskam, ki so imele veliko otrok, zdravnik svetoval, naj enega dajo v rejo. Nato pa so ženske, ne da bi bile informirane, podpisale, da se otrokom odrekajo in jih dajejo v posvojitev. Dam je situacijo na Grenlandiji v 60. letih primerjal s “samopostrežno trgovino”.

grenlandija
Fotografija otrok na obali grenlandskega mesta Ilulissat leta 1975. (Foto: Profimedia)

Številne afere povzročila sodobna danska birokracija

Volquardsen je povedal, da je Danska še do pred kratkim te primere obravnavala kot “napake” v sicer pozitivni politiki modernizacije. Pred kratkim se je to spremenilo, pravi. “Ti primeri so samo simptom sistema, ki je pravzaprav vse Grenlandce, ki so odraščali v teh desetletjih, odrezal od njihovih pravic in ki je omogočal zlorabe.”

“Ti ljudje še vedno živijo in se spominjajo. Svojo jezo, žalovanje in travme predajajo naslednjim generacijam.”

Da vse to močno zaznamuje inuitsko prebivalstvo in njegov odnos do Danske, se strinja tudi dr. Astrid Nonbo Andersen, raziskovalka z Danskega inštituta za mednarodne študije, ki se ukvarja s temami kolonialne preteklosti, dekolonizacije, spomina in identitete, zlasti v kontekstu dansko-grenlandskih odnosov.

Astrid Nonbo Andersen
Astrid Nonbo Andersen (Foto: DIIS)

Zanimivo pa je, da najhujših ran ni povzročil star kolonialni sistem, ampak relativno moderni administrativno-birokratski sistem, ki ga je Danska uvedla pred 70 leti, je poudarila v pogovoru za N1. “Uvedba sistema socialne države ter s tem povezanega birokratskega načina razmišljanja je imela veliko posledic. Številne afere in negativen odnos Grenlandcev so povezani prav s tem ne torej z nekim zelo starim sistemom kolonializma, ampak z relativno sodobno dansko administracijo, birokracijo in doktrinami.”

Ko je Trump prvič omenil Grenlandijo, so na Danskem dojeli njeno geopolitično vrednost

Odnos med Grenlandijo in Dansko se sicer v zadnjih letih oblikuje na novo. Volquardsen je poudaril, da je Grenlandija že nekaj let v procesu kritičnega presojanja zgodovine. Kako pomembno je, da razčisti z zgodovino, pa začenja razumeti tudi Danska – tudi zaradi Trumpovih izjav, pravi.

Več o geopolitiki preberite v članku: Bi Trumpove izjave lahko dale zagon Grenlandski osamosvojitvi 

“Zdi se, da ko je Trump leta 2019 prvič omenil Grenlandijo, so nekateri politiki in delničarji na Danskem dojeli, da ima Grenlandija geopolitično vrednost in da nanjo ne morejo gledati zgolj kot na nekdanjo kolonijo, ki veliko stane. In da pritoževanje Grenlandcev nad preteklostjo ni preprosto znak nehvaležnosti,” nam je povedal Volquardsen.

Na ta proces sta sicer vplivali tudi globalni gibanji Me too in Rhodes mora pasti pa tudi globalna ozaveščenost o potrebi po “mentalni dekolonizaciji” oz. osvoboditvi miselnosti iz kolonialnih okvirov. “Vse to je – vsaj do določene mere – spremenilo diskurz o Grenlandiji na Danskem. Danci počasi začenjajo razumeti, da morajo spremeniti svoj odnos v smeri večje enakopravnosti,” je prepričan profesor. Še posebej, če bodo želeli ohraniti svojo prisotnost na tem strateško pomembnem otoku – in s tem svoj status arktične države.

Rhodes mora pasti
Protest južnoafriških študentov leta 2015. (Foto: Profimedia)

Gibanje Rhodes mora pasti je nastalo leta 2015 na univerzi v Cape Townu v Južni Afriki kot protest proti kolonialni dediščini, ki jo je po mnenju protestnikov simboliziral kip znanega britanskega imperialista Cecila Rhodesa. Gibanje se je razširilo v širšo kampanjo za dekolonizacijo izobraževalnih ustanov in družbe ter odstranjevanje simbolov kolonializma po svetu.

Razpršiti partnerstva in odvisnost

Danska premierka Mette Frederiksen je v telefonskem pogovoru s Trumpom ta teden ponovila besede grenlandskega premierja Muteja Egedeja, da Grenlandija ni na prodaj. Poudarila je tudi, da je usoda Grenlandije v rokah njenih prebivalcev. Ti lahko v skladu s pravico do samoodločbe, ki jim jo je Danska zagotovila s posebnim zakonom leta 2009, razglasijo neodvisnost.

Trump se na uradne izjave danske premierke po telefonskem pogovoru ni odzval. Po poročanju BBC in drugih medijev je na svojem omrežju Truth Social poobjavil rezultate ankete iz leta 2019, ki je pokazala, da 68 odstotkov Grenlandcev podpira osamosvojitev.

Ledene gore v zalivu Disko
Ledene gore v zalivu Disko (Foto: Profimedia)

Jasno je torej, da Grenlandci ne želijo biti več Danci. Prav tako pa ne želijo biti Američani, kar je pred dnevi poudaril tudi Egede.

Volquardsen je za N1 dejal, da v grenlandski družbi ni nikakršnega gibanja, ki bi podpiralo priključitev ZDA. Že dolgo pa obstaja pripravljenost na sodelovanje z zahodnimi sosedami, torej z ZDA in Kanado, na področju trgovine, politike, kulture.

“Do pred kratkim je moral vsak stik Grenlandije z zunanjim svetom iti prek Danske, kar je posledica kolonialnih odnosov. Obstajalo je nekakšno dvostransko razmerje odvisnosti. Grenlandija tega noče več. Razpršiti želijo partnerstva in, če želite, odvisnost. V procesu dekolonizacije je to nekaj povsem naravnega.”

Infrastruktura in storitve v zameno za geopolitično prisotnost

Kot smo že poročali, je marsikdo na Grenlandiji prepričan, da bi prav aktualno dogajanje lahko dalo veter v jadra osamosvojitvi te države, ki ima trenutno status avtonomnega ozemlja. Volquardsen pravi, da ne gre za vprašanje, ali se bo osamosvojila, ampak kdaj in na kakšen način.

Volquardsen in Nonbo Andersen sta sicer poudarila, da bi Grenlandija tudi kot samostojna država potrebovala neko obliko sodelovanja z drugo državo. Eden od modelov, ki bi lahko bil ustrezen, je po njunem mnenju tako imenovana svobodna povezanost držav – torej partnerstvo več suverenih, neodvisnih držav. “V takšnem partnerstvu večja država podpira manjšo v varnostnem smislu, ji zagotavlja zdravstveni in izobraževalni sistem in podobno. Manjša država pa večji omogoči geopolitično, vojaško in gospodarsko prisotnost na svojem ozemlju,” nam je pojasnil Volquardsen.

Grenlandija bi se na takšen način lahko povezala z ZDA, Kanado ali tudi z Dansko, za kar bi bilo sicer treba spremeniti ustavo iz leta 1953. Ta namreč določa, da je v kraljevini, v katero sodijo tudi Grenlandija in Ferski otoki, osrednja in dominantna Danska, je pojasnila Nonbo Andersen.

“Odprlo se je okno priložnosti”

Volquardsen je spomnil, da je danska premierka Frederiksen na skupni novinarski konferenci z grenlandskim premierjem pred dobrim tednom dni napovedala, da se oblika danske države ne le mora spremeniti, ampak da se tudi bo spremenila. “Na tej novinarski konferenci premierja sicer nista povedala ničesar zelo konkretnega, a zanimivo je bilo opazovati izbor njunih besed. Danska premierka je prvič v zgodovini uporabila besedo ’kolonializem’, in to večkrat. Prej to ni bil del njenega besednjaka.”

Mette Frederiksen and Chairman of Naalakkersuisut in Greenland Mute B Egede
Mette Frederiksen in Mute B. Egede na skupni novinarski konferenci 10. januarja. (Foto: Profimedia)

Kako bi se torej lahko spremenila danska država, še ni jasno, več kot očitno pa je, da je tamkajšnja vlada pod precejšnjim pritiskom. “Čutiti je pripravljenost, da se nekaj zgodi. Odprla se je priložnost, da se nekaj res spremeni,” je ocenil profesor, ki sicer poudarja, da je odločitev o tem v rokah Grenlandcev. “Samo oni lahko odločijo o tem, kakšno državo si želijo.”

Pol milijarde evrov vreden sistem socialne države

Danska ima vsekakor pomembno prednost, ki je ZDA nimajo in ki si je povsem samostojna Grenlandija s svojimi 57.000 prebivalci ne bi mogla privoščiti v takšnem obsegu – sistem socialne države. Danska Grenlandcem zagotavlja sistem socialnega varstva, zdravstvo, šolstvo in obrambo. Letno za te storitve nameni približno pol milijarde evrov.

Za številne Grenlandce je sistem socialne države pomembnejši od samostojnosti. “Če namreč sistema subvencij ne bo več, bo izpad teh sredstev treba nadomestiti drugače,” je povedala Nonbo Andersen.

Izvoz: ribe in morski sadeži. Velik potencial: rudnine in redke zemlje

Grenlandska vlada si sicer že dlje časa prizadeva za diverzifikacijo gospodarstva, a ključna panoga še vedno ostaja ribištvo. Ribe in morski sadeži so še vedno glavni izvozni produkt in predstavljajo več kot 90 odstotkov izvoza.

Ledene gore na vzhodu Grenlandije
Ledene gore na vzhodu Grenlandije (foto: Profimedia)

Velik in še neizkoriščen potencial je na področju rudnin in redkih zemelj, pomembno rast pa pričakujejo tudi v turizmu. V Nuuku so lani odprli novo mednarodno letališče, ki naj bi bistveno izboljšalo povezave z Evropo in Severno Ameriko. Letos naj bi se odprla direktna povezava z New Yorkom. Bi bili vsi ti koraki lahko dovolj k večji neodvisnosti od Danske in njenih sistemov podpore? Razprave o tem še potekajo, je dejala Nonbo Andersen.

Volquardsen meni, da je sistem socialne države za Grenlandce tako pomemben, da se temu modelu tudi v prihodnje ne bodo želeli odreči. “Grenlandski partner, kdorkoli že to bo, bo za svojo geostrateško, gospodarsko ali drugačno prisotnost moral plačati. Naj spomnim, da je Trump pred leti dejal, da je pripravljen za Grenlandijo plačati več, kot trenutno plačuje Danska. Gre torej za perspektivo, kako gledaš na ta sredstva. Na Danskem temu pravijo donacija oziroma razvojna pomoč. A dejansko plačujejo za to, da so prisotni na Grenlandiji. Od tega imajo koristi, zakaj torej ne bi plačali? To je zdaj pokazal tudi Trump. Ne nazadnje vsota ni prav astronomska. Gre za pol milijarde evrov letno. To za državo, kot je Danska, ni zelo visoka vsota, prav gotovo pa ni visoka za ZDA.”

Testi za Dance, ne za Grenlandce

Sogovornik meni, da je za Grenlandijo trenutno najbolj ključno, da Danska spremeni svoj pokroviteljski odnos. “To ne stane nič, je pa zelo težko.”

Grenlandci so namreč še vedno tudi danes žrtve nerazumevanja, diskriminacije in rasizma. Na Danskem se še vedno izvajajo uradne politike, ki nimajo posluha za specifike avtohtonega prebivalstva. Zadnji primer so pričevanja o tako imenovanih ukradenih otrocih, kot jim pravijo grenlandske aktivistke.

Danske lokalne oblasti namreč uporabljajo psihometrične teste, s katerimi presojajo o starševskih kompetencah. Po navedbah aktivistov naj bi bili slabi rezultati teh testov razlog, da so v zadnjem času več inuitskim ženskam na Danskem odvzeli otroke oziroma starševske pravice.

Vrtec v vasici Attu na Grenlandiji
Vrtec v vasici Attu na Grenlandiji (Foto: Profimedia)

“Ti psihološki testi niso prilagojeni inuitski kulturi, jeziku in načinu izražanja. To so testi za Dance,” je poudarila Nonbo Andersen. Pripadniki inuitske manjšine zato pogosteje dosežejo nizke rezultate, na podlagi katerih jim pripišejo na primer zmanjšane kognitivne sposobnosti, je v poročilu pred leti opozoril danski inštitut za človekove pravice.

Otroci grenlandskega porekla so na Danskem v bistveno višjem deležu nameščeni v rejniško oskrbo kot otroci danskega porekla. Po podatkih iz leta 2022 je med grenlandskimi otroki takšnih 5,6 odstotka, med danskimi otroki pa samo en odstotek. Danske oblasti sicer pravijo, da psihološki testi niso edino orodje, na podlagi katerega se sprejme takšna odločitev.

Nonbo Andersen je opozorila, da danska vlada pozivom k spremembi teh testov oziroma presojanja kompetenc doslej ni prisluhnila.* “Danska vlada doslej ni želela posredovati, saj pravi, da je to v pristojnosti lokalnih oblasti in da se ne želijo vmešavati. Gre za v osnovi birokratski problem, ki bi moral biti urejen že zdavnaj.”

Strukturnega nasilja nad inuitskim prebivalstvom še ni konec

Volquardsen je dejal, da gre za dokaz, da strukturnega nasilja nad inuitskim prebivalstvom še ni konec in da je do sprave še zelo dolga pot.

Otroci v vasi Nanortalik na jugu Grenlandije
Otroci v vasi Nanortalik na jugu Grenlandije (Foto: Profimedia)

Po drugi strani je, kot rečeno, viden tudi napredek. Danska sodeluje pri preiskavi prisilne kontracepcije žensk. Premierka se je opravičila žrtvam eksperimenta z malimi Danci. Iz odziva na Trumpove izjave o nakupu Grenlandije je bilo očitno, da danska premierka ni želela govoriti v imenu Grenlandije, je spomnila Nonbo Andersen.

Volquardsen je dodal, da se po dolgih bojih grenlandski jezik zdaj lahko uporablja v danskem parlamentu. Prihodnji posebni odposlanec za Arktiko, ki ga Danska imenuje kot arktična država, bo Grenlandec. “Določeni danski politiki ali analitiki to gotovo vidijo kot napetost ali konflikt, s perspektive Grenlandije pa gre za znak napredka.”

Konflikt kot znak napredka

“Napačno bi bilo misliti, da obdobja, ko manjšina dobi več enakopravnosti in več moči, zaznamuje manj napetosti. Nasprotno. Razlog je v tem, da se mora večina privaditi na to, da posluša in upošteva stališča manjšine, česar ji prej ni bilo treba. To, da je v odnosu med Grenlandijo in Dansko napetost in konflikt, je pravzaprav znak napredka,” je poudaril profesor.

* Po objavi tega prispevka je danska vlada sporočila, da bo prenehala z uporabo standardiziranih psiholoških testov oziroma da teh ne bo več uporabljala pri presojanju starševskih kompetenc v grenlandskih družinah.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje