
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je po informacijah N1 na današnjih pogovorih z vodji poslanskih skupin dopustila možnost, da bo za guvernerko Banke Slovenije predlagala Sašo Jazbec. Morebitnih drugih imen za ta položaj naj ne bi omenjala. V ožjem izboru za novega varuha človekovih pravic so Miha Lobnik, Katarina Bervar Sternad, Andraž Zidar in Maša Kociper, vendar pa nihče od njih še nima zagotovljenih 60 glasov za izvolitev.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je začela pogovore z vodji poslanskih skupin o tem, koga bo predlagala za guvernerja Banke Slovenije in koga za varuha človekovih pravic. Po informacijah N1 je vsaj nekaterim predstavnikom poslanskih skupin kot možno kandidatko za guvernerko omenila državno sekretarko na finančnem ministrstvu Sašo Jazbec. Morebitnih drugih imen za to mesto naj ne bi navedla, smo izvedeli neuradno.
Vodje poslanskih skupin so bili sicer po pogovorih pri predsednici redkobesedni. Prva med poslanci SDS Jelka Godec je dejala, da sta s predsednico pretresali možne predloge, SDS pa se bo opredelila, ko bosta imeni za guvernerja in varuha prispeli v državni zbor. Tudi v opozicijski NSi se bodo do predloga za guvernerja opredelili, ko bo ta v državnem zboru, o konkretnih imenih pa vodja njihove poslanske skupine Janez Cigler Kralj ni želel govoriti.
Po besedah vodje največje poslanske skupine Svoboda Nataše Avšič Bogovič je pogovor s predsednico potekal v pozitivnem vzdušju. Ocenila je, da se vsi zavedajo odgovornosti, ki jo imajo pri kadrovskih odločitvah, in iščejo dogovor o imenih, ki bosta izvoljivi. Ob tem je Avšič Bogovič povedala, da se na današnjem sestanku “kaj konkretnega nismo dogovorili”, komentarje o imenih pa – dokler ne bosta v državnem zboru – prepušča predsednici republike.
Predsednica neuspešna s prvim predlogom za guvernerja
Kot je znano, je bila Pirc Musar s prvim predlogom za guvernerja Banke Slovenije neuspešna. Koalicija je tedaj vztrajala, da izmed sedmerice prijavljenih na razpis izbere Sašo Jazbec, ki jo je predlagal nekdanji finančni minister Dušan Mramor. Za njo je odločno stal finančni minister Klemen Boštjančič, podporo pa ji je izrekel tudi premier Robert Golob.
A je Pirc Musar v državni zbor poslala predlog za imenovanje nekdanjega premierja Toneta Ropa. “Za guvernerja Banke Slovenije sem predlagala kandidata, ki je izmed vseh prijavljenih izkazal največ strokovnih, znanstvenih in vodstvenih izkušenj s področja bančništva, upravljanja in vodenja velikih sistemov, ki jih je pridobil v Sloveniji in v tujini, in je najprimernejši kandidat za vodenje Banke Slovenije v mandatu 2025–2031,” je pospremila svojo izbiro.
Vendar pa je Rop na tajnem glasovanju dobil zgolj 24 poslanskih glasov, za izvolitev pa bi jih potreboval 46. Predsednica se je nato odločila, da ne bo ponovila razpisa za guvernerja BS, sporočila pa je tudi, da ne bo izbrala nikogar od prijavljenih na julijski razpis. Spomnimo, da so se poleg Ropa in Jazbec tedaj prijavili še viceguverner Banke Slovenije Milan M. Cvikl, nekdanji predsednik SID banke Sibil Svilan, izvršni direktor Delavske hranilnice Miha Mihič, Boštjan Vasle, ki mu je šestletni mandat na čelu Banke Slovenije potekel pred dobrim tednom dni, in kandidat, čigar ime javno ni znano.

Sodeč po tokratnih posvetih, pa bi Nataša Pirc Musar vendarle lahko predlagala kandidatko koalicije Sašo Jazbec. Zakaj bi si utegnila premisliti, naj sogovornikom iz poslanskih skupin ne bi pojasnila. Naši viri izpostavljajo več možnih razlag. Ena je, da ni našla prepričljivega kandidata za guvernerja, ki bi v državnem zboru dobil 46 glasov. Drugi omenjajo možnost, da bi bil to lahko del širšega dogovora o drugih kadrovskih imenovanjih. Ob tem se sicer postavlja vprašanje, ali bo predsednica skušala morebitno izbiro Saše Jazbec predstaviti kot svoj korak k tvornemu sodelovanju z državnim zborom oziroma koalicijo in kot svoj prispevek k čim bolj nemotenemu delovanju Banke Slovenije.
Po koncu mandata Vasleta je vodenje BS začasno prevzel njegov namestnik Primož Dolenc. Vendar pa so njegove pristojnosti znotraj Evropske centralne banke (ECB) okrnjene. “Po dosedanji praksi ECB bo v skladu z Rules of Procedure predstavnik Banke Slovenije vabljen na seje Sveta Evropske centralne banke, kjer pa ne bo imel glasovalnih pravic pri odločitvah s področja denarne politike. V Banki Slovenije upamo, da bo vprašanje imenovanja guvernerja rešeno v čim krajšem možnem času, saj je sodelovanje pri odločitvah s področja denarne politike za Slovenijo izjemnega pomena,” so poudarili na BS.
V ožjem izboru za varuha štirje kandidati, nihče še nima 60 glasov
Pojavljajo se želje, da bi o novem guvernerju in o varuhu človekovih pravic odločali že na redni seji državnega zbora, ki se bo začela 27. januarja. Avšič Bogovič je to ocenila kot teoretično izvedljivo, bodo pa po njenih navedbah potrebni še nadaljnji pogovori. Za mesto varuha človekovih pravic je tokrat veliko zanimanje. Prispelo je kar 12 prijav, med njimi sta tudi aktualni varuh Peter Svetina in njegova predhodnica Vlasta Nussdorfer.
Kot smo poročali na N1, je predsednica poslanskim skupinam pred dnevi nakazala, da so v njenem ožjem izboru štirje kandidati. Šlo naj bi za sedanjega zagovornika načela enakosti Miho Lobnika, direktorico Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad, vodjo diplomatske akademije na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Andraža Zidarja in državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Mašo Kociper. Avšič Bogovič je danes na vprašanje N1, ali je predsednica sledila dogovoru, da bo iz obsežnega nabora kandidatov izbrala štiri imena, odgovorila: “Za zdaj se držimo zadnjih dogovorov.”
Za izvolitev varuha je sicer v državnem zboru potrebnih kar 60 glasov poslancev. Vodja poslancev Levice Matej Tašner Vatovec je dejal, da trenutno še nobeden od kandidatov v ožjem izboru nima zagotovljene dvotretjinske večine. “Trenutno je še prezgodaj, da bi lahko govorili o tem, kdo lahko doseže večino. Ta podvig bo trajal še nekaj časa, treba bo najti nek kompromis oziroma narediti še kakšen korak,” je poudaril Tašner Vatovec.
Pričakovati je torej mogoče vsaj še en krog pogovorov, za izvolitev varuha pa bodo potrebni tudi glasovi dela opozicije. Kot je pojasnil vodja poslancev NSi Janez Cigler Kralj, ima njihova stranka v procesu imenovanja varuha tokrat posebno vlogo. “Predsednici republiki sem predstavil naša razmišljanja, o konkretnem imenu pa se bomo opredelili, ko bo predsednica predstavila svoj predlog,” je dejal.
Da bo kandidat za varuha potreboval tudi podporo vsaj ene opozicijske stranke, je poudaril tudi vodja poslancev SD Jani Prednik. “O konkretnih imenih danes še nismo govorili, verjetno bo potreben še drugi ali tretji krog pogovorov pri predsednici. Verjamem, da se bomo lahko dogovorili za eno ime in da bo to morda v državnem zboru na koncu potrjeno soglasno,” je navedel Prednik in dodal, da bi skupni jezik z opozicijo morali iskali tudi pri kandidatu za guvernerja.
Predsednica bo pogovore o kandidatu za guvernerja in varuha nadaljevala v ponedeljek, ko se bo v predsedniški palači sestala še z nepovezanimi poslanci.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje