Izraelske sile so minulo noč začela novo vojaško operacijo v osrednjem delu Gaze. V letalskih napadih, ki so spremljali kopensko operacijo, je v begunski četrti Nuseirat umrlo pet ljudi. Portal Nova ekonomija medtem poroča, da je Srbija marca v Izrael izvozila orožje v vrednosti 14 milijonov evrov kljub pozivom ZN k zaustavitvi prodaje.
Izraelska vojska je sporočila, da je minulo noč začela novo vojaško operacijo v osrednjem delu Gaze. Kot navajajo, gre za natančno operacijo s ciljem odstraniti teroristične aktiviste in uničiti teroristično infrastrukturo v osrednjem delu Gaze, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Pred napadom kopenske vojske so izraelska vojaška letala napadla teroristične cilje nad in pod zemljo.
Po podatkih reševalcev je bilo v letalskem napadu na stanovanjsko stavbo v begunski četrti Nuseirat v osrednjem delu Gaze ubitih najmanj pet Palestincev.
Vojska je kasneje sporočila, da so vojaki med operacijo identificirali oboroženega terorista, ki je prišel iz predora v bližini izraelskih vojakov in vstopil v vojaški objekt. Ko se je približal vojakom, ga je zadelo bojno letalo.
V Varnostnem svetu Združenih narodov bo prihodnji teden glasovanje o resoluciji o članstvu Palestine v ZN, Slovenija pa jo bo skupaj s Francijo in Malto podprla, je napovedal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk. “Mislimo, da je Palestini mesto v ZN in da ima tam pravico izpostavljati svoj glas,” je dodal.
Srbski portal poslovnega mesečnika Nova ekonomija je medtem objavil, da je Srbija prek državnega podjetja za izvoz orožja Jugoimport-SDPR marca v Izrael izvozila 14 milijonov evrov orožja. Država naj bi to storila kljub pozivom strokovnjakov iz Združenih narodov, naj države zaustavijo izvoz orožja v Izrael zaradi vojaških operacij v Gazi. Gre za tretjo dobavo orožja Srbije Izraelu od oktobra lani.
Raziskovalna mreža Birn je sicer že pred tem pisala, da je Jugoimport v Izrael poslal dve pošiljki orožja v skupni vrednosti več kot milijon evrov. Oktobra lani je Jugoimport po navedbah Birna v Izrael izvozil za 540.000 evrov orožja, februarja pa v vrednosti 510.000 evrov. Srbsko ministrstvo za notranjo in zunanjo trgovino je Birnu zavrnilo posredovanje podrobnih podatkov o tem, koliko orožja so izvozili v Izrael od napada palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra. Pri tem so se sklicevali na to, da gre za državno skrivnost.
“Srbija se doslej ni vpletala v konflikt”
Direktor centra za mednarodne in varnostne zadeve (ISAC) Igor Novaković je za portal televizije Al Džazira Balkans ocenil, da so pošiljke verjetno del prejšnjih dogovorov. “Klavzula o tajnosti verjetno obstaja, da bi preprečili krhanje podobe Srbije, v smislu, da bi se to lahko razumelo kot podporo izraelski vojni proti Hamasu,” je dejal. Portal pri tem navaja, da se Srbija doslej politično ni vpletala v konflikt, Beograd pa je ohranjal nevtralni položaj. Dodaja tudi, da ima Srbija odnose z Izraelom, a se hkrati na mednarodni sceni ne želi predstavljati kot nekdo, ki spodkopava palestinske interese.
Zaradi humanitarne katastrofe na območju Gaze in velikega števila civilnih žrtev je Izrael deležen mednarodnih kritik. Svet ZN za človekove pravice je v začetku meseca sprejel resolucijo, v kateri je države pozval k embargu na dobavo orožja Izraelu, takojšnji prekinitvi ognja v Gazi in neoviranemu dostopu humanitarne pomoči v enklavo. Od Izraela zahteva tudi, da konča okupacijo palestinskih ozemelj in nemudoma odpravi blokado Gaze.
VS ZN pozval Izrael, naj stori več za povečanje pomoči Gazi
Varnostni svet ZN je danes v soglasno sprejeti izjavi izrazil zaskrbljenost zaradi nedavnega izraelskega napada, v katerem je bilo ubitih sedem sodelavcev humanitarne organizacije World Central Kitchen, in pozval Izrael, naj stori več za dostavo pomoči v Gazo. Kot je za STA pojasnil veleposlanik Samuel Žbogar, je pobudo za ukrep dala Slovenija.
“V sodelovanju z Gvajano in Alžirijo smo podali predlog izjave za javnost, ki je pomembna tudi s tega vidika, da mora biti sprejeta soglasno. Usklajevanje s članicami Varnostnega sveta, ob tem predvsem z ZDA in Rusijo, je potekalo od prejšnjega tedna, na koncu pa nam je uspelo doseči soglasje,” je dejal slovenski predstavnik Žbogar.
Ta grozljiv napad je povečal število ubitih humanitarnih delavcev v izraelski ofenzivi v Gazi na najmanj 224. Članice VS ZN so poudarile potrebo po celoviti in pregledni preiskavi incidenta in objavi rezultatov, med drugim pravi izjava, ki od vseh udeležencev spopadov v Gazi zahteva spoštovanje mednarodne prava in skrb za varnost humanitarnih delavcev.
Izrael napovedal odprtje novega mejnega prehoda z Gazo
Izraelski obrambni minister Joav Galant je medtem v sredo napovedal odprtje novega mejnega prehoda na severu Gaze, ki naj bi bil eden od korakov za krepitev dostave pomoči v enklavo. Nov dostop na severu naj bi zmanjšal pritisk na obstoječem prehodu Kerem Šalom na jugu enklave, je pojasnil Joav Galant. Po njegovih besedah bodo okrepili tudi sodelovanje z jordanskim letalstvom, ki dostavlja pomoč iz zraka.
“Gazo želimo preplaviti s humanitarno pomočjo in pričakujemo, da bomo na dan prepeljali 500 tovornjakov,” je dejal obrambni minister. Dodal je, da je cilj olajšati varnostne preglede in izboljšati sodelovanje z mednarodnimi partnerji.
Izrael je pod precejšnjim pritiskom mednarodne skupnosti, naj okrepi dostavo humanitarne pomoči v blokirano območje ob Sredozemskem morju, kjer od oktobra vodi ofenzivo proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas. Vojna je na strani Palestincev terjala že skoraj 33.500 smrtnih žrtev. Več kot 76.000 je ranjenih, večina prebivalstva pa je razseljena in se sooča z lakoto.
Ameriški humanitarni odposlanec za Gazo David Satterfield je v sredo na forumu v organizaciji ameriške judovske skupnost opozoril, da se večina od 2,2 milijona prebivalcev Gaze sooča z lakoto, poroča katarska televizija Al Jazeera. “To ni predmet razprave. Gre za ugotovljeno dejstvo, ki ga ZDA, njeni strokovnjaki, mednarodna skupnost in njeni strokovnjaki ocenjujejo in verjamejo, da je resnično,” je dejal.
Ameriške sile so medtem sporočile, da so sestrelile 11 brezpilotnih letalnikov, izstreljenih iz ozemlja jemenskih hutijevcev. Dva drona naj bi vojska uničila nad Adenskim zalivom, enega nad Rdečim morjem, še osem pa nad ozemljem Jemna, ki ga nadzorujejo uporniki. Hutijevci iz solidarnosti s Palestinci v Gazi od novembra lani izvajajo napade na ladje v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Nanje se z lastnimi napadi in operacijami odzivajo zlasti sile ZDA in Velike Britanije. Ločeno je operacijo za zaščito ladijskega prometa v Rdečem morju februarja vzpostavila tudi EU.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje