Menu ItemNa začetek ruske invazije na Ukrajino se je uradno odzval slovenski predsednik vlade Janez Janša. Poudaril je, da je zdaj ključno, da se Ukrajina pred agresijo obrani in pozval, da se državi po hitrem postopku zagotovi perspektiva polnopravnega članstva v EU. Dejal je, da neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije ni, obstaja pa možnost resnih kibernetskih napadov, v katerih so ranljivi tudi posamezniki.
Po tem ko je ruski predsednik Vladimir Putin začel z invazijo na Ukrajino, se je pred kamerami na dogajanje odzval tudi slovenski predsednik vlade Janez Janša. Ta je danes zjutraj svoj prvi odziv sicer sporočil prek Twitterja, kjer je zapisal, da je treba vzpostaviti območje prepovedi preletov Ukrajine in spoštovati dogovore iz budimpeškega memoranduma iz leta 1994. Naknadno je dodal, da skupaj z Natom in evropskimi zaveznicami ostro obsoja rusko vojaško agresijo brez primere.
“Rusija mora nemudoma umakniti svojo vojsko in spoštovati zemeljsko celovitost Ukrajine,” je zapisal. Zaradi izrednih razmer na vzhodu Ukrajine se je danes vlada sestala na zaprti seji. “Ocena razmer ob agresiji Rusije na Ukrajino, odločitve za potrditev aktualnih ukrepov Nato in aktiviranje potrebnih dežurstev,” je teme, o katerih je bilo govora, Janša naštel na Twitterju.
Premier Janša se bo nocoj udeležil izrednega zasedanja voditeljev članic EU v Bruslju. Po zasedanju naj bi Janša potoval še v Kijev, kjer naj bi se srečal z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Obiska Kijeva slovenska vlada ni odpovedala, ga pa je prestavila zaradi seje Evropskega sveta ter komunikacijskih in varnostnih okoliščin, je pojasnil slovenski premier. Z ukrajinskim predsednikom vlade je Janša danes sicer že spregovoril. Po besedah Šmihala in podatkih, ki jih imajo z bojišč, je popolnoma jasno, da je cilj te ruske agresije “obglavljanje ukrajinske države, uničenje ali zamenjava vlade in predsednika ter njihova nadomestitev z marionetno vlado, kakršno je Rusija postavljala v tem delu Evrope v preteklosti,” je dejal Janša. Je pa ukrajinski premier Janši dejal, da se Ukrajina bori in da potrebuje pomoč.
Za perspektivo članstva v EU po hitrem postopku
Premier Janša je navedel, da je trenutno kratkoročno daleč najbolj pomembno, da se Ukrajini nudi pomoč, da se bo lahko obranila. Dodal je, da se leti 2008 in 2014 ne bosta ponovili. Navedel je tudi, da je skupaj s poljskim predsednikom vlade Mateuszem Morawieckim Evropsko unijo (EU) in Evropski svet pozval, naj se Ukrajini po hitrem postopku zagotovi perspektiva polnopravnega članstva v EU. “Ker se Slovenci zavedamo, da je za uspešno obrambo poleg orožja ključno, da obstaja volja za obrambo doma in domovine ter morala, ki omogoča, da ta volja na koncu tudi zmaga,” je pojasnil njuno odločitev. Temu pozivu se je pridružilo še več kolegov, je dodal Janša, na seji Evropskega sveta pa bodo poskusili prepričati tudi druge, zato ker so zdaj pomembne “pogumne odločitve”, je navedel Janša.
“Če se ne širi prostor EU, se širi nekdo drug,” je navedel Janša in poudaril pomembnost širjenja območja Evropske unije. Pri širjenju EU po hitrem postopku je omenil tudi Gruzijo in Moldavijo. “To je možen, dostopen, realen in realističen odgovor, ki ga Evropa in svet v tem trenutku potrebujejo,” je dejal premier Janša. “To upanje pa bo realno samo, če se bo Ukrajina obranila,” je dodal. “Danes v teh dneh v EU dozoreva odločitev, da moramo postati neodvisni od ruskih energentov,” je navedel Janša in poudaril, da je Evropska komisija sprožila mnoge aktivnosti, ki bodo to omogočile. “Potrebujemo tudi realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode,” je dejal Janša.
Bojne pripravljenosti Slovenija ne dviga
Slovenska vlada je danes dala soglasje za nekatere preventivne ukrepe, ki jih je sprejemalo zavezništvo Nato, jutri pa bodo na vrhu zveze Nato odločali o še dodatnih ukrepih, je povedal Janša. “Neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije ni, zato ne dvigamo bojne pripravljenosti slovenskih vojaških sil, uvajajo pa se določena dežurstva,” je dejal. Po njegovih besedah je vlada sprejela tudi sklep, da se s temi zaključki seznanita odbor za obrambo in odbor za zunanjo politiko državnega zbora.
Omenil je, da je v Ukrajini še nekaj slovenskih državljanov, ki so se skušali prebiti iz Kijeva, pa večini to ni uspelo, zato so se vrnili v Kijev, kjer so na varnem, in v kontaktu s slovenskimi oblastmi. “Trenutno ni podatkov, da je kdo pogrešan ali ranjen,” je dodal Janša. V Ukrajini je tudi nekaj slovenskih gospodarstvenikov, s katerimi je vlada v stikih ali pa bo komunikacijo še vzpostavila. Po naših informacijah so v Ukrajini tudi vladni predstavniki, ki so v predhodnici premierjevega obiska. V Kijevu je tudi še vedno slovensko diplomatsko osebje, medtem ko so se njihovi družinski člani pred časom vrnili v Slovenijo.
“Da je za kibernetskimi napadi Ruska federacija, več kot indici”
Janša je spregovoril tudi o kibernetskih napadih, ki jih je v teh dneh zabeležila tudi Slovenija. “Ocenili smo, da obstaja možnost kibernetskih napadov, ki se mimogrede po Evropi že dogajajo in ni nobenega dvoma, da prihaja iz Kremlja,” je dejal Janša. “To, da za njimi stoji Ruska federacija, so več kot indici,” je dejal Janša. “Ocenjujemo, da je Slovenija lahko tarča resnih kibernetskih napadov,” je dejal in dodal, da so bila ključna slovenska infrastrukturna podjetja na to že opozorjena. “Smo pa tudi vsi kot posamezniki ranljivi, ker smo od te komunikacije vsi odvisni,” je dejal in navedel, da se je treba pripraviti tudi na primere, da ne bo delovalo vzpostavljanje telekomunikacijskih povezav in kot posamezniki ne bomo mogli vzpostaviti mobilne povezave ali uporabljati prenosa podatkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje