Menu Item
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske prežema kar nekaj kriz; zdi se tudi, da sta ugled in vpliv države na mednarodnem političnem parketu vse manjša. Je Združeno kraljestvo v zatonu? Odgovore smo iskali s pomočjo strokovnjakov.
Odhod Združenega kraljestva iz Evropske unije in turbulentno leto 2022, ki si ga Britanci ne bodo zapomnili le zaradi smrti kraljice Elizabete II., ki je britansko krono nosila dlje od kateregakoli predhodnika, temveč tudi zaradi kar treh menjav na čelu britanske vlade: potem ko je Boris Johnson julija lani napovedal odstop, ga je za kratek čas na Downing Streetu 10 nasledila Liz Truss, po njenem neslavnem odhodu pa je konec oktobra lani vajeti prevzel Rishi Sunak, doslej najbogatejši britanski premier.
Britanskemu gospodarstvu ne gre dobro – inflacija je sicer maja na letni ravni ostala pri 8,7 odstotka –, posledice pa čutijo prebivalci Otoka. Prenekateri si, tako tuji mediji, težko privoščijo že najosnovnejše, kot sta hrana in ogrevanje, v stiski so se zaradi vse večjih obrestnih mer znašli tudi tisti, ki odplačujejo kredite. Zaradi plač, ki so ob vse višjih stroških življenja, postale prenizke, so stavkati začeli britanski učitelji, univerzitetni profesorji, državni uslužbenci, medicinsko osebje, zaposleni v železniškem prometu …
Čeprav sta pandemija covida-19 in vojna v Ukrajini dodobra pretresli vse evropske države, je občutek zatona Združenega kraljestva, nekdanje kolonialne velesile, še posebej prisoten. Temu so lani prikimali tudi Britanci. Raziskava podjetja Ipsos, ki je bila izvedena v drugi polovici avgusta, objavljena pa v začetku lanskega septembra, je pokazala, da se sedem od 10 Britancev strinja s trditvijo, da je Združeno kraljestvo v zatonu. Podobno vzdušje so sicer izmerili tudi decembra 2020, ko sta dva od treh Britancev, starih med 18 in 75 let, ocenila, da Združeno kraljestvo tone.
Življenje na Otoku …
“Ljudje so nezadovoljni z vlado, politikami ter socialnoekonomskim sistemom; večina stavk se nadaljuje, pogajanja tudi. Morda se zgodi kakšna manjša zmaga, a je Pirova, večjih sprememb, na katere se čaka, ni. Vlada nekakšno zatišje oziroma melanholija. Stvari niso v redu, vendar so ljudje nekako naveličani,” je trenutno vzdušje na Otoku v pogovoru za N1 opisala dr. Andreja Zevnik z Univerze v Manchestru. Prav tako po njenih besedah prevladuje prepričanje, da trenutni britanski premier Rishi Sunak oziroma njegov vladni kabinet le čakata na naslednje volitve, za katere je že zdaj bolj ali manj znano, da jih bo Konservativna stranka izgubila. Politico (Poll of Polls) navaja, da bi 30. junija vladajoče Konservativce podprlo 27 odstotkov ljudi, opozicijsko Laburistično stranko pa 46 odstotkov. V najboljšem primeru lahko tako konservativci upajo, da njihova podpora ne ostane tako nizka.
Medtem ko imajo Britanci – sodeč po ugotovitvah Ipsosa – precej jasno predstavo o tem, kako gre domovini, pa naši sogovorniki različno ocenjujejo položaj Združenega kraljestva v mednarodni skupnosti. “Položaj Združenega kraljestva v mednarodni skupnosti ni tako močan, kot trdi britanska vlada, in ni tako šibek, kot pravijo kritiki,” je denimo strnil dr. Anand Menon z britanske univerze King’s College London. Dr. Andreja Zevnik je medtem ocenila, da je država “v zatonu”, kar se po njenih besedah kaže tudi v odhodu delovne sile – tako domače kot tuje.
Združeno kraljestvo in njegov prostor pod soncem
Da je položaj Združenega kraljestva “v zatonu” oziroma “relativnem zatonu”, je za N1 ocenil tudi dr. Srđan Vučetić, profesor na Univerzi v Ottawi. “Pridevnik relativen je ključen, glede na to, da spektakularna rast Kitajske in tako imenovanih Ostalih (ang. The Rest) pomeni, da je več nekdanjih velikih sil nazadovalo.” Dr. Vučetić je prav tako ocenil, da je upad britanske moči in vpliva dobil pospešek po brexitu.
Dr. Vučetić: “Britanci so znani po svojem humorju, zato se velja ustaviti pri humornem izreku iz sedemdesetih let: ‘V petdesetih letih smo v Britaniji upravljali zaton; v šestdesetih smo ga upravljali slabo; v sedemdesetih pa smo zavrnili njegovo upravljanje’ (ang. In the 1950s we in Britain managed decline; in the 1960s we mismanaged decline; and in the 1970s we declined to manage). Britanski zgrešeni izhod iz EU to poanto dvigne na novo raven, konservativne vlade namreč venomer znova delajo napake, čemur ni videti konca.”
“Domet Združenega kraljestva v mednarodni skupnosti se je v zadnjih nekaj letih vsekakor zmanjšal,” je še poudarila dr. Andreja Zevnik. “Izstop iz Evropske unije je državo osamil oziroma je velik del napora usmeril v bilateralne pogovore (o gospodarskem sodelovanju).” Sogovornica je ob tem sicer spomnila, da je nekdanji britanski premier Boris Johnson veljal za velikega, glasnega zagovornika ukrajinskega upora proti ruski agresiji.
Na vlogo, ki jo ima London pri vojni v Ukrajini, je v razmišljanju o položaju Združenega kraljestva v mednarodni skupnosti spomnila tudi Georgina Wright z mislišča Institut Montaigne. “Več držav še vedno meni, da ima Združeno kraljestvo pomembno mednarodno vlogo. Skupaj z ZDA je javno ocenilo, da je ruska invazija Ukrajine ‘zelo verjetna’. Nekaj dni za tem je Rusija izvedla invazijo, Združeno kraljestvo pa se je izkazalo kot velik podpornik Ukrajine. Okrepilo je tudi svojo prisotnost na vzhodnih mejah zveze Nato in si prizadeva imeti večjo vlogo v skupini G7.”
Kraljica Elizabeta II., kontinuiteta in stabilnost
Čeprav mediji, tudi slovenski, o krizah v Združenem kraljestvu praviloma obširno poročajo, pa so, pričakovano, še posebej veliko pozornosti dobile lanskoletna smrt kraljice Elizabete II. ter menjave na čelu britanske vlade, kjer so se lani, kot že rečeno, izmenjali trije premierji.
Smrt kraljice Elizabete II., ki je Združenemu kraljestvu vladala sedem desetletji in je po prepričanju mnogih predstavljala stabilnost in kontinuiteto, je brez dvoma vplivala na status, ki ga Združeno kraljestvo ima v mednarodni skupnosti.
Dr. Srđan Vučetić: “Jasno je, da kralj Karel ne bo nikdar tako popularen, kot je bila kraljica Elizabeta. Nekatere države Skupnosti narodov (ang. Commonwealth), denimo nekatere karibske države, se bodo odločile postati republike. Druge, kot je Kanada, bodo obdržale kralja za šefa države, vendar ne toliko zaradi spoštovanja do britanske monarhije kot zaradi institucionalne inercije in skoraj nemogočih sprememb ustave.” Prav slabitev vezi v sklopu Skupnosti narodov bo po njegovih besedah pospešilo tranzicijo Združenega kraljestva iz globalne sile v bolj regionalno.
Da bodo države, predvsem karibske, predstavljale problem za novo kraljevo garnituro, je v pogovoru za N1 ocenila tudi dr. Andreja Zevnik. Pri tem pa je spomnila, da očitno obstajajo razlogi, zakaj je Skupnost narodov nekaterim državam vendarle zanimiva. Kot 55. in 56. članica Skupnosti narodov sta se namreč navezi junija lani pridružili nekdanji francoski koloniji Gabon in Togo.
Skupnost narodov združuje 56 držav, pri čemer je največ afriških – 21. Kralj Karel III. je trenutno šef v 15 državah. To so (po abecednem redu): Antigva in Barbuda, Avstralija, Bahami, Belize, Grenada, Kanada, Jamajka, Nova Zelandija, Papua Nova Gvineja, Salomonovi otoki, Sveta Lucija, Sveti Krištof in Nevis, Sveti Vincencij in Grenadine, Tuvalu in Združeno kraljestvo.
Za premierjem premierka, za premierko premier
Kako pa na ugled Združenega kraljestva v svetu vplivajo notranjepolitične drame oziroma menjave v samem vrhu britanske vlade? Georgina Wright je ocenila, da večina držav britanskim notranjepolitičnim pretresom ne namenja veliko pozornosti in da bi ti na mednarodni ugled Združenega kraljestva lahko negativno vplivali le, če bi bila zaradi njih država manj aktivna na mednarodnem političnem parketu.
“Sam Boris Johnson je povzročil nepopisno škodo,” pa je povedal dr. Srđan Vučetić in dodal: “Vendar pa slovenske javnosti ni treba posebej spominjati, da narodi lahko spremenijo svojo podobo. Serija ponižanj Konservativne stranke bo zlagoma vodila do izgube na volitvah, laburistična vlada oziroma vlada pod vodstvom laburistov pa si bo nemudoma začela prizadevati, da ponovno zgradi ugled Združenega kraljestva.”
Kdaj bodo v Združenem kraljestvu parlamentarne volitve, še ni znano, a predvidoma ne bodo kasneje kot januarja 2025.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje