Smrt kraljice Elizabete II., ki je za več kot teden dni povsem ustavila delovanje britanske vlade; sporno nižanje davkov in zadolževanje; odmeven korak nazaj pri enem od ukrepov za pomoč v času draginje … Britanska premierka Liz Truss, ki je vodenje Velike Britanije prevzela v začetku septembra, je začela slabo, morda celo kaotično, pod črto zveni ocena poznavalcev politike na Otoku. Političarki, ki je v času vlade svojega predhodnika Borisa Johnsona službovala kot zunanja ministrica, ob razprtijah v konservativni stranki nekateri očitajo celo šibkost. Truss ne glede na to vztraja, z izoblikovanimi argumenti zagovarja smer (gospodarske rasti), ki jo je za Veliko Britanijo začrtala njena vlada. Kaj je tisto, s čimer premierka najbolj vznemirja, in ali je res začela tako zelo slabo, kot ji oponašajo kritiki? S sogovorniki tudi o razprtijah v vladajoči konservativni stranki in tem, ali je možno, da se bodo prebivalci Velike Britanije v bližnji prihodnosti odpravili na ulice.
Britanska premierka Liz Truss ni bila na oblasti niti mesec dni, ko so se ji po pisanju britanskih medijev v začetku tedna konkretno zatresla tla pod nogami in se je razširil dvom o njeni stabilnosti na položaju. Premierka, ki vseskozi vztraja, da v težkih časih krize dela za ljudi, je bila številnih kritik deležna predvsem po tem, ko je stopila korak nazaj in si premislila o enem od ukrepov za blažitev draginje – ukinitvi najvišjega dohodninskega razreda oziroma znižanja davka s 45 na 40 odstotkov, kolikor je trenutno obdavčen drugi najvišji dohodninski razred v Veliki Britaniji.
Anglosaški mediji so umik napovedane davčne olajšave označili za “obrat za 180 stopinj”, za presenetljivo odločitev in med drugim za znamenje omajane podpore britanski premierki, ki je položaj prevzela 6. septembra, tik pred smrtjo britanske kraljice Elizabete II. Ukinitev najvišjega dohodninskega razreda oziroma 45-odstotne davčne stopnje, s katero je obdavčen dohodek najbogatejših Britancev, ki letno zaslužijo več kot 170.000 evrov, se je sicer vladi premierke Truss zdela dobra ideja, ki naj bi spodbudila rast britanskega gospodarstva.
A bolj kot so ji mediji očitali umik spornega ukrepa, bolj je Truss – tudi v odmevnem torkovem intervjuju za televizijo Sky News – vztrajala, da se je njena vlada za umik predloga odločila, saj je poslušala ljudi, k odločitvi pa je menda pripomoglo tudi poročanje medijev, ki so se (neprimerno) osredotočili le na eno postavko sicer obsežnega paketa ukrepov za blažitev draginje.
Paket ukrepov za pomoč gospodinjstvom in podjetjem, ki se spoprijemajo z vse višjo inflacijo, imenovan tudi “mini proračun”, je britanski minister za finance Kwasi Kwarteng predstavil 23. septembra. Paket predvideva po mnenju kritikov sporno oziroma nevzdržno zadolževanje in številna znižanja davkov, ki bodo do leta 2026 državo vsako leto stala okoli 50 milijard funtov. Čeprav britanska vlada meni, da se bo z reformami začela “nova doba” za britansko gospodarstvo – doba rasti, v kateri bodo vsi živeli boljše –, se je trg na napoved odzval izrazito negativno, pri čemer je med drugim strmoglavila vrednost funta.
“Minilo je 28 dni, a Liz Truss je začela na najslabši način,” je v torek ocenila urednica in voditeljica britanskega medija Sky News Beth Rigby, ki je britansko premierko zaslišala v 10-minutnem pogovoru. Truss, se zdi, obtožba ni vznemirila, nasprotno, precej odločno se je branila.
"I have delivered"
— Sky News (@SkyNews) October 4, 2022
Liz Truss faces questions on her record thus far from @BethRigby. She says the government has "acted decisively" in the face of difficult international circumstances, an energy crisis and global economic slowdown.https://t.co/WUnquWvHqf
📺 Sky 501 pic.twitter.com/sI3u7iJAlr
“Spomnimo se, s čim smo se spopadali pred štirimi tedni – družinam je grozilo, da bodo za energente plačevale po 6.900 evrov”, “kot vlada smo ravnali odločno” in “ravnali smo za dobro ljudi”, je le nekaj uvodnih argumentov, s katerimi se je Truss skušala ubraniti pred kritikami Beth Rigby.
Tri prioritete za gospodarstvo: Rast, rast in rast
Da kritikam navkljub odločno stoji za začrtanimi ukrepi, je Truss dala jasno vedeti tudi v sredo, med svojim govorom na letni konferenci torijcev, ko je komentirala, da “sprememba in disrupcija gresta z roko v roki”. Na ta način, analizirajo poznavalci, je konservativna premierka, ki je prav tako znova poudarila, da ima za gospodarstvo tri prioritete – “rast, rast in rast” –, pokazala, da je ni strah sprejemati (nepriljubljenih) odločitev.
“Strinjam se, da je Liz Truss začela najslabše možno. V času krize njene naloge niso najlažje, a način ukrepanja ni uspešen in je bil slabo sprejet od javnosti, institucij (bank), konservativnih poslancev in medijev,” je v pogovoru za N1 ocenila Andreja Zevnik, predavateljica mednarodne politike z Univerze v Manchestru. Predlagani ukrepi, v prvi vrsti zniževanje davkov, so namenjeni predvsem premožnejšim, “Truss pa je vse bolj videna kot nekdo, ki dela za elite in ne za dobrobit ljudi”.
Razumeti je treba, tako Zevnik, da se je v zadnjih mesecih gospodarsko stanje precej poslabšalo, inflacija je 9,5-odstotna, cene goriv, elektrike in plina so se občutno povišale. “Življenjski standard se je precej znižal in ljudje so po mojem pričakovali, da bo vlada sprejela ukrepe, ki jim bodo pomagali, z objavo ‘mini proračuna’ pa so se te iluzije razblinile,” je opisala.
Podobnega mnenja kot Zevnik je tudi politologinja in predavateljica z britanske Univerze v Readingu Rose de Geus. Kot je komentirala za N1, je bil začetek vlade Liz Truss “precej katastrofalen”, Truss pa “gotovo nima medenih tednov, ki bi si jih kot nova premierka želela”. Ne le, da so “mini proračun” slabo sprejeli finančni trgi, po besedah de Geus je slabo vplival tudi na javno mnenje. Prav tako so vse prej kot enotni torijci – med kritiki finančnih ukrepov so namreč tudi konservativni poslanci, nekateri konservativci pa so napovedali upor drugim predlaganim potezam, med katerimi je usklajevanje višine socialnih izdatkov s plačami in ne z inflacijo.
Različna stališča otežujejo premierkin položaj
Težave s podporo Liz Truss in njeni vladi so resne. Po besedah Rose de Geus “javnomnenjske raziskave kažejo, da bi konservativna stranka izgubila, če bi bile volitve danes”. Kot kažejo javnomnenjske ankete, bi laburisti konservativce premagali z visoko prednostjo, višjo od 20, celo 30 odstotnih točk.
Poraz bi bil velik, je komentirala Zevnik in dodala, da bi, sodeč po trenutnem razpoloženju volilcev, konservativci izgubili nekatere okraje na severu Anglije, ki so jih pridobili na zadnjih volitvah 2019. Bi bila pa javnost zelo verjetno bolj prizanesljiva do moškega predsednika vlade, ki bi ravnal tako, kot ravna Truss, je še ocenila sogovornica.
“Njen borni začetek ljudem sporoča, da ne razume razpoloženja v državi, nezadovoljstvo v njeni stranki pa nakazuje, da trenutno ni zelo učinkovita voditeljica stranke,” je menila Rose de Geus. Opozorila je, da je Truss, ki je na čelu konservativne stranke in britanske vlade nasledila Borisa Johnsona, podedovala večino v parlamentu, a ni priljubljena pri konservativnih poslancih. Ti bi na njenem mestu namreč raje videli njenega tekmeca na internih volitvah, nekdanjega ministra za finance Rishija Sunaka.
Interne volitve trenj v stranki niso naslovile, je za N1 komentiral svetovalec uredniškega odbora United Medie in nekdanji direktor BBC World Service Peter Horrocks. “V zadnjih tednih se je izkazalo, da konservativna stranka nima enotnih pogledov na to, kako nasloviti izzive, kot so slabe gospodarske razmere in porast neenakosti v družbi,” je povedal in dodal, da je imela Johnsonova vlada jasno politiko razdeljevanja denarja za podporo revnejših. “Zdajšnja vlada pravi nasprotno – da je treba porezati davke, obnoviti gospodarstvo, pri tem pa neenakost ni tako pomembna,” je pojasnil in opozoril, da je težko imeti dve tako različni stališči v vladajoči stranki.
Gospodarska rast, ki je pomembnejša od neenakosti
Na to, da je britanska družba v primerjavi z drugimi evropskimi izrazito neenaka, je sredi septembra v britanskem časopisu Financial Times opozoril kolumnist John Burn-Murdoch. Kot je zapisal, je bil lani standard britanskih gospodinjstev z najnižjimi dohodki za petino nižji od življenjskega standarda te skupine v Sloveniji. Če se bodo trendi nadaljevali, bo povprečno slovensko gospodinjstvo do leta 2024 živelo boljše od britanskega, povprečno poljsko gospodinjstvo pa naj bi standard britanskega prekašalo do konca desetletja, je še dodal.
Neenakost v družbi oziroma položaj najbogatejših in najrevnejših je brez dvoma tudi v ozadju vprašanja sporne napovedi ukinitve najvišjega dohodninskega razreda. Ukrep po navedbah tiskovne agencije Reuters resda ni najdražji v nizu ukrepov britanske vlade, a, kot sklicujoč se na pridobljene podatke navaja Guardian, ne bi imel učinkov, ki si jih vlada želi – ne le, da se ne bi znižala raven izogibanja davkov, ukrep prav tako ljudi ne bi privabil na Otok, niti ti ne bi bili bolj motivirani za delo.
Truss je bila medtem na konferenci konservativne stranke v sredo neomajna v zagovoru politike zniževanja davkov. Po njenem je znižanje davkov odločitev, ki je “edina moralna in ekonomska prava”, saj ljudi “navdihuje, da več delajo tisto, kar znajo najboljše”. Da bi podkrepila trditev, je spomnila na svoje otroštvo v Paisleyju in Leedsu, ki da nista bila deležna “pozitivnih učinkov gospodarske rasti”. “Borila sem se, da sem prišla na točko, kjer sem danes,” je poudarila in dodala, da so jo ovire, s katerimi se je spopadala kot ženska, naredile “jezno in odločno”.
Njene politike, je ob tem poudarila Zevnik, sicer niso priljubljene pri ženskah, niti ne pripomorejo k njihovemu boljšemu stanju. Na račun zniževanja davkov namreč pridobivajo predvsem moški, ki so bogatejši.
Komu bi ukinitev davčne stopnje koristila?
Z ukinitvijo najvišje stopnje obdavčitve dohodka bi 0,1 odstotka najbogatejših davkoplačevalcev – to so tisti, ki zaslužijo okoli 690.000 evrov – vsako leto privarčevalo okoli 25.000 evrov, so navedli pri mislišču Institute for Fiscal Studies.
50-odstotno obdavčitev dohodkov najbogatejših, ki presegajo približno 170.000 evrov, je leta 2010 uvedla takratna laburistična vlada premierja Gordona Browna. Tri leta pozneje, leta 2013, je obdavčitev te skupine znižala konservativna vlada Davida Camerona, in sicer na doslej veljavno 45-odstotno stopnjo, piše Reuters. Število davkoplačevalcev, katerih dohodek je najvišje obdavčen, se je od leta 2010, ko jih je bilo 200.000, povečalo na 600.000. Meja za ta dohodninski razred, ki so obdavčeni po tej stopnji, se namreč od takrat ni spremenila.
“Bolj kot razprava o tem, ali je odprava najvišjega dohodninskega razreda pravilna ali ne, je ključno to, da je politika obratov za 180 stopinj, ki so bili značilnost Johnsonove vlade, načela zaupanje ljudi v vlado, v vodstvo, v idejo, da naj bi vlada delala za dobrobit večine,” je pri tem poudarila Andreja Zevnik.
Prebivalci Otoka kmalu na ulice?
Odziv ljudi v Veliki Britaniji, ki jim slabe gospodarske razmere bistveno otežujejo življenje, se že kaže, je v pogovoru za N1 še opisala Zevnik. “Precej panog obljublja stavke, se nanje pripravlja oziroma že stavka. Med njimi so železniški delavci, ki vsake toliko za nekaj dni ohromijo državo,” je spomnila in poudarila, da imajo stavkajoči podporo med prebivalstvom, saj so njihove delovne razmere slabe; imajo plače, s katerimi trenutno ne morejo živeti. Stavko med drugim načrtujejo univerzitetni delavci.
“Angliji se obeta niz stavk, ki pa se glede na ekonomsko politiko morda ne bodo končale najbolje. Nisem optimistična, da bodo sindikati uslišani,” je komentirala Zevnik. “Če se pa zadeve zares zaostrijo, nekateri kolegi celo predvidevajo, da bodo sledili resni protesti, morda celo izgredi, ki bi spominjali na tiste iz osemdesetih let,” je dejala in poudarila, da se na lokalnih ravneh čuti nezadovoljstvo, o katerem ljudje govorijo in so pripravljeni ukrepati. So pa nekateri, je opozorila, zadržani zaradi zakonodaje, ki jo je sprejela Johnsonova vlada in daje policiji še več pristojnosti – med drugim lahko v nekaterih primerih policija ukrepa, še preden demonstranti pridejo na kraj protesta.
Kaj, če sploh, imata skupnega Liz Truss in Margaret Thatcher?
Liz Truss je za Thereso May in Margaret Thatcher šele tretja britanska premierka. Ker vlada trenutne britanske premierke posega po odločnih ukrepih na področju gospodarstva, je primerjava z železno lady, Thatcher, ki v konservativni stranki še vedno velja za ikono, precej relevantna. “Ko se je Truss potegovala za voditeljico konservativne stranke, se je s Thatcher primerjala kar sama, s čimer je želela sporočiti, da je zavezana državi, ki se (čim) manj vpleta na trg, in nižjim davkom,” je komentirala politologinja Rose de Geus.
Čeprav se Truss lažje kot njen strankarski kolega Sunak primerja s Thatcher zaradi svojega spola, pa je – v nasprotju z železno lady – pri svoji politiki (odpravi najvišjega dohodninskega razreda) zelo hitro povsem spremenila mnenje. Truss, je opozorila Andreja Zevnik, prav tako še ni zmagala na volitvah, kot je Thatcher, pri čemer je sogovornica navedla, da so bili ljudje v času ikonične britanske premierke očitno pripravljeni sprejeti ukrepe, ki jih zdaj niso. “Nasploh pa ljudje Liz Truss ne primerjajo s Thatcher. Veliko prezgodaj je; Truss je na oblasti mesec dni, od tega je več dni minilo v luči kraljičine smrti,” je dodala.
47-letna Mary Elizabeth Truss, ki je na internih volitvah septembra prejela 57 odstotkov glasov članov konservativne stranke, ki so se udeležili volitev, je vodenje Velike Britanije prevzela v začetku septembra oziroma tik pred najhladnejšim delom leta, ko mnogi Britanci trepetajo pred naraščajočimi življenjskimi stroški. Preden se je pridružila konservativcem, je bila Truss liberalna demokratka. Čeprav je najprej nasprotovala britanskemu izstopu iz Evropske unije, si je kasneje premislila in menila, da je brexit priložnost za spremembe.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje