Odločitev Rusije, da v času, ko se svet spopada z naraščajočo krizo lakote, izstopi iz sporazuma o izvozu ukrajinskega žita, je sprožila resno zaskrbljenost o svetovni preskrbi s hrano.
Svetovne humanitarne organizacije, Evropska unija, Nato in Združeni narodi (ZN) so pozvali Moskvo, naj prekliče svojo odločitev o izstopu iz sporazuma za izvoz ukrajinskega žita, saj da bi lahko imelo zmanjšanje izvoza žita iz Ukrajine potencialno uničujoče posledice.
Kako deluje sporazum?
Sporazum o izvozu ukrajinskega žita je bil, ob posredovanju Združenih narodov in Turčije, dosežen letos julija. Z dogovorom je bil tako vzpostavljen postopek, ki zagotavlja varnost ladij, ki prevažajo ukrajinsko žito, gnojilo in drugo hrano skozi humanitarni koridor v Črnem morju. V skladu s sporazumom so vse ladje, ki prihajajo v in iz ukrajinskih pristanišč, pregledovale in nadzorovale mednarodne ekipe, sestavljene iz pristojnih iz Rusije, Ukrajine, Turčije in ZN.
Po tem, ko je Rusija sporočila, da se za ”nedoločen čas” umika iz sporazuma, so preostale strani napovedale, da bodo nadaljevale uresničevanje zavez iz sporazuma in inšpekcije brez Rusije. Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v ponedeljek dejal, da so odločeni, da iniciativo ohranijo. “Tretjino svetovne pšenice pridelata Rusija in Ukrajina. Vi ste priče naših prizadevanj za dostavo te pšenice v države, ki se soočajo z grožnjo lakote,” je dejal Erdogan ob robu dogodka v Istanbulu.
Kremelj je sicer posvaril pred nadaljnjim uresničevanjem sporazuma. Na vprašanje, ali je mogoče ohraniti pošiljke brez sodelovanja Rusije, je tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov v ponedeljek povedal, da je brez ruskega jamstva za varnost plovbe takšen dogovor težko izvedljiv.
Kaj se dogaja zdaj?
Kljub ruski odločitvi o odstopu iz sporazuma o izvozu ukrajinskega žita je Ukrajina v ponedeljek sporočila, da je iz njihovih pristanišč odplulo 12 ladij, med njimi tudi ladja Ikaria Angel, ki jo je najel Svetovni program za hrano in je bila natovorjena s 30.000 tonami pšenice, namenjene Afriškemu rogu, ki trenutno doživlja veliko prehrambno krizo. To nakazuje, da kljub napovedi, ruska stran še ni uvedla popolne blokade ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju.
Iz ZN pa so v nedeljo prav tako sporočili, da je pripravljen načrt, s katerim bo 16 ladjam – 12 iz ukrajinskih pristanišč in štirim v drugo smer – omogočena plovba. Dodali so še, da je v ali blizu ukrajinskih pristanišč še 21 plovil z zmogljivostjo več kot 700.000 metričnih ton, na katere je vplivala odločitev Rusije. Ukrajinski uradniki pa so opozorili, da bi bila lahko plovila blokirana.
Zakaj je sporazum o izvozu žita tako pomemben?
Ukrajina igra ključno vlogo na svetovnem trgu s hrano. Po podatkih ZN Ukrajina svetu vsako leto priskrbi okoli 45 milijonov ton žita in se tako uvršča med pet največjih svetovnih izvoznikov ječmena, koruze in pšenice. Je tudi daleč največja izvoznica sončničnega olja, saj predstavlja kar 46 odstotkov svetovnega izvoza. V normalnih okoliščinah bi Ukrajina izvozila približno tri četrtine pridelanega žita. Po podatkih Evropske komisije je bilo v preteklosti 90 odstotkov tega izvoza, poslanega po morju iz ukrajinskih črnomorskih pristanišč.
Po začetku februarske invazije na Ukrajino je Rusija nato uvedla blokado ladij, ki so zapuščale pristanišča. Vpliv vojne na svetovne prehrambne trge je bil neizbežen in izjemno boleč, zlasti zato, ker je Ukrajina glavna dobaviteljica žita Svetovnemu programu za hrano. Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo je pojasnila, da bi lahko vojna kar 47 milijonov ljudi potisnila v ”akutno prehransko negotovost”.
Sporazum o izvozu žita je tako zagotavljal prepotrebno olajšanje. ZN prav tako ocenjujejo, da so z nižanjem cen osnovnih živil, ki jih je posredno omogočil dogovor, preprečili, da bi okoli 100 milijonov ljudi padlo v skrajno revščino. Ob tem so še dodali, da je bilo od ponedeljka v okviru dogovora, ki je začel veljati poleti, izvoženih že več kot 9,5 milijona ton žita.
Shashwat Saraf, direktor za nujne primere v Vzhodni Afriki pri Mednarodnem odboru za reševanje (IRC), je posvaril, da bi propad sporazuma najbolj prizadel tiste, ki so na robu lakote. “Ponovna blokada vzbuja resno zaskrbljenost nad naraščajočo svetovno krizo lakote, zlasti v predelu vzhodne Afrike, kjer je lačnih več kot 20 milijonov ljudi, ali v krajih, kot je Jemen, kjer polovico pšenice dobijo od uvoza iz Rusije in Ukrajine.” “Vsak poskus spodkopavanja sporazuma je napad na lačne družine po vsem svetu in preživetja nekaterih so odvisna od te pobude,” pa je dejala upraviteljica ameriške Agencije za pomoč tujini (Usaid) Samantha Power.
Minuli konec tedna je generalni sekretar ZN Antionio Guterres vse strani pozval, naj obnovijo dogovor o žitu in dejal: “Če hrana in gnojila ne bodo dosegli svetovnih trgov, kmetje gnojil ne bodo dobili pravočasno in po ceni, ki si jo lahko privoščijo, pridelki v vseh regijah sveta pa bodo ogroženi. To ima lahko dramatičen učinek na proizvodnjo in cene hrane po vsem svetu. Trenutna kriza cenovne dostopnosti se bo spremenila v krizo dostopnosti,” je dejal.
Zakaj se je Rusija odločila za umik iz sporazuma?
V skladu s prvotnim dogovorom je sporazum veljal vsaj 120 dni in bi ga lahko obnovili 19. novembra. V soboto pa je nato rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da se Rusija odpoveduje dogovoru, in sicer zaradi napadov na rusko črnomorsko floto v Sevastopolu na Krimu. Rusija je ob napadu sporočila, da so njeni sistemi zračne obrambe v soboto ”prestregli napade brezpilotnih letal”. Trdili so tudi, da bi bila lahko izstrelitev enega od brezpilotnih letal opravljena s civilnega plovila, ki prevaža žito. CNN sicer neodvisno ne more preveriti ruskega poročila.
Ukrajinska stran ni potrdila, ali so njene sile res napadle pristanišče v Sevastopolu, prav tako tudi ni še znana vojaška škoda napada. Moskva je za napade okrivila Ukrajino, Veliko Britanijo pa obtožila, da je pri napadu sodelovala. Velika Britanija je na drugi strani Moskvo obtožila ”širjenja laži epskih razsežnosti”. Vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermak pa je Rusijo obtožil, da si je izmislila teroristične napade na lastne objekte na Krimu, Moskvo pa obtožil izsiljevanja.
Rusija je sicer že dolgo grozila, da se bo umaknila iz sporazuma. V preteklosti se je pritoževala, da sporazum ni prinesel obljubljenih koristi za rusko stran pri izvozu žita in gnojil. Kot del dogovora so ZN in Rusija podpisali memorandum o soglasju, ta je bil namenjen zašiti ruskega izvoza gnojil in drugih kmetijskih proizvodov pred vplivi zahodnih sankcij. A je Rusija prejšnji teden trdila, da je izvoz še naprej oviran. EU in ZDA sta se sicer dogovorili, da bosta tovrsten izvoz izvzeli iz svojih embargov, saj sankcije proti finančnim institucijam in prepoved plovil, povezanih z Rusijo, pomenita tudi, da je izvoz iz Rusije omejen.
Ruski predsednik Vladimir Putin je pred časom zagrozil z omejitvijo izvoza iz Ukrajine v Evropo, pri čemer je lažno trdil, da države v razvoju ne prejemajo pravičnega deleža žita. V izjavi za CNN so v ZN povedali, da je v okviru žitnega sporazuma približno 30 odstotkov žita in drugih živil prišlo v države z nizkimi ali nižje srednjimi dohodki.
Kakšne so prve posledice?
V ponedeljek so se cene pšenice in koruze na svetovnih prehrambnih trgih podražile. Po poročanju agencije Reuters se je zaradi strahu pred morebitnim vplivom na izvoz ukrajinskega sončničnega olja, povečalo trgovaje s palmovim oljem.
Avtorica: Ivana Kottasová/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje