Kako bi ukrepali, če bi se Zemlji res bližal nevaren asteroid

Svet 01. Okt 202210:20
Foto: Profimedia

V tem tednu je Nasa uspešno izvedla prvi poskus "planetarne zaščite Zemlje", ko je s sondo zadela asteroid in spremenila njegovo tirnico. Šlo je za vajo, saj asteroid ni letel proti Zemlji. Kaj pa bi se zgodilo, če bi bil naš planet res ogrožen? Imamo ekipo, ki na Zemlji spremlja nevarnosti iz vesolja? Bi poskrbela za nas ali bi sledil scenarij, kakršnega smo videli v filmu Ne glej gor (Don't look up)? O tem smo se pogovarjali z astronomom dr. Juretom Japljem.

“Začenjamo novo dobo človeštva. Dobo, v kateri se potencialno lahko zaščitimo pred nečim, kot je nevaren trk asteroida.” S temi besedami je direktorica oddelka za planetarne znanosti pri Nasi Lori Glaze pospremila uspešno izvedbo “planetarne zaščite Zemlje”. S sondo DART (Double Asteroid Redirection Test) je namreč zadela asteroid in spremenila njegovo tirnico. Misija je trajala deset mesecev. Asteroid Dimorfos za Zemljo sicer ni bil nevaren, saj ni kazalo, da bi lahko trčil v naš planet, a kot so dejali pri Nasi, lahko ta poskus pomeni veliko prelomnico v zaščiti našega planeta pred različnimi nevarnostmi iz vesolja.

Na naša vprašanja je odgovoril astronom in docent na Univerzi v Novi Gorici dr. Jure Japelj.

Kaj so asteroidi in ali so v vesolju še drugi objekti, ki bi lahko prileteli do Zemlje? 

Asteroidi so večje skalnate gmote, ki potujejo po različnih orbitah okoli Sonca. So ostanki nastanka Osončja. Pred približno 4,5 milijarde let je iz velikega oblaka plina nastalo Sonce. Ob nastanku ga je obdajal disk prahu in plina, iz katerega so v nekaj milijonih let nastali planeti. A zaradi različnih razlogov se vsa snov ni sestavila v planete, ampak je nastalo tudi ogromno manjših skalnatih gmot, asteroidov. Večina jih je v asteroidnem pasu med Marsom in Jupitrom ter v Kuiperjevem pasu, ki se začne za orbito Neptuna. Do Zemlje lahko pridejo tudi meteoridi (manjši asteroidi) in kometi. Komet je podoben asteroidu, le da ima drugačno sestavo. Tipično ima več vode.

Kako blizu (ali daleč) letijo asteroidi, ki jih imamo za potencialno nevarne za Zemljo?

Po uradni definiciji je Zemlji potencialno nevaren objekt tak, ki se ji približa na razdaljo, manjšo od 7,5 milijona kilometrov (to je 19,5-kratna razdalja do Lune) in v premeru meri več kot 140 metrov. Le redko se večji asteroid Zemlji približa na razdaljo, manjšo od Lune. To se bo zgodilo leta 2028, ko bo asteroid, velik med 600 in 1.500 metri, Zemljo obšel na razdalji 248.000 kilometrov, kar je 0,65 razdalje do Lune. Leto zatem pa bo asteroid Apophis, ki meri 320 metrov, letel mimo Zemlje na razdalji 38.000 kilometrov, kar je desetina razdalje do Lune. To bo vsekakor spektakel za opazovalce, razdalje pa so še vedno tako velike, da nam ni treba skrbeti. Moramo pa takšne asteroide podrobno spremljati, saj bi nam lahko zapretili v (daljni) prihodnosti.

V filmu Ne glej gor (Don’t look up) proti Zemlji leti asteroid s premerom 10 kilometrov. Kakšno škodo bi povzročil tako velik asteroid in kakšno, če bi bil manjši?

Podobno velik asteroid je pred 66 milijoni let treščil v Zemljo na del, kjer je danes Mehiški zaliv. Pri tem je ustvaril krater s premerom 180 kilometrov. Trk je ustvaril gromozanske cunamije in požare. V atmosfero je poslal ogromne količine prahu in uplinjenih kamnin, ki so skupaj s sajami zasenčili Sonce in bistveno znižali temperaturo na Zemlji. Obenem je v zrak izvrglo veliko žvepla, kar je vodilo do kislih padavin. Vse to je vodilo do izumrtja treh četrtin vrst na Zemlji. Med drugim tudi (neletečih) dinozavrov.

Trki takšnih velikih asteroidov so redki, v povprečju enkrat na več sto milijonov let. Če pogledamo populacijo asteroidov v Osončju, vidimo, da število asteroidov pada z njihovo velikostjo. Imamo več deset milijonov asteroidov velikosti 100 metrov in okoli 10 tisoč asteroidov velikosti 10 kilometrov.

Trki asteroidov z velikostjo kilometra in manj so seveda še vedno zelo nevarni, a posledice trka bi bile bolj lokalne. Njihova uničujoča moč je odvisna od tega, kam padejo (morje, kopno, mesto) in ali eksplodirajo v zraku ali ne. Na primer, leta 1908 je Zemljo zadel asteroid velikosti okoli 60 metrov. Ampak ni padel na površje, temveč je eksplodiral nad Sibirijo. Njegova uničevalna moč je bila še posebej velika, uničil je kar 2.150 kvadratnih kilometrov gozda.

Kako velik asteroid pa bi “uničil” Zemljo, kot jo poznamo, da bi torej uničil življenje na Zemlji? Ali bi zelo velik asteroid lahko Zemljo tudi vrgel iz tirnice?

Če govorimo o uničenju človeštva, bi bil to verjetno več kot nekaj kilometrov velik asteroid. Celoten planet pa je težko uničiti. Imamo dober primer iz preteklosti. Iz različnih študij je videti, da je kakšnih 150 milijonov let po Zemljinem nastanku vanjo trčil planet velikosti Marsa (poimenovan Thea). Trk je stalil Zemljino površje (nekaj časa je bila Zemlja prekrita s plaščem tekoče magme), iz raztrgane The pa je nastala Luna. A sama Zemlja je ostala, videti je tudi, da se njena orbita ni bistveno spremenila.

Spodnje slike prikazujejo situacijo pred, med in potem, ko je DART 26. septembra zadel asteroid Dimorfos:

Profimedia

Ali imamo ekipo strokovnjakov, ki je v pripravljenosti, če bi zaznali, da nekaj leti proti nam? 

Z različnimi programi na Zemlji neprestano iščemo nove asteroide in obenem merimo položaje znanih asteroidov. Tako poznamo večino zelo nevarnih asteroidov v asteroidnem pasu. Vseeno nas za manjše asteroide (manjše od 150 m) in bolj oddaljene asteroide čaka še precej dela. Pri tem nam vse bolj nagajajo svetli sateliti, ki jih je vedno več okoli Zemlje (ampak to je druga zgodba).

Ali obstaja protokol za take primere? Bi na primer o tem odločali v OZN ali pri vesoljskih agencijah ZDA, Rusije, Kitajske …? 

Če bi se Zemlji približeval nevaren asteroid, bi se aktivirale določene organizacije. Redno se organizirajo konference za planetarno obrambo, kjer strokovnjaki in politiki planirajo, kako iskati nove nevarne asteroide in kako ravnati, če res najdejo takšen asteroid. Pred kratkim so tako na eni izmed konferenc izvedli tudi simulacijo (na tej povezavi). Izkazalo se je, da nismo pripravljeni.

Vsekakor bi v primeru nevarnosti moral sodelovati ves svet.

don't look up don't look up
Foto: Profimedia
Don't Look Up Don't Look Up
Foto: Profimedia
"Don't Look Up" "Don't Look Up"
Foto: Profimedia

Kako daleč od Zemlje jih zaznamo in potencialno koliko časa bi potem imeli za “reševalno akcijo”?

Nekateri asteroidi se lepo obnašajo. Poznamo njihove orbite in lahko napovemo dolgo vnaprej, kdaj bi nas lahko kakšen asteroid zadel. Bolj problematični so kometi, ki prihajajo iz zunanjih delov Osončja. V tem primeru bi od odkritja do trka lahko imeli od enega do nekaj let časa za to, da bi nekaj storili. Ta čas je zelo kratek, verjetno prekratek za kakšno konkretno akcijo, glede na trenutno tehnologijo.

S kakšno sondo je Nasa zadela asteroid?

To ni bil prvi trk sonde v neki objekt Osončja. Leta 2005 je Nasino plovilo Deep Impact v komet Tempel 1 izstrelilo impaktor, ki je naredil večji krater in v vesolje poslal večji oblak plina in prahu. Na ta način so znanstveniki lahko študirali sestavo kometa.

Sedaj pa je Nasa v asteroid Dimorfos trčila vesoljsko plovilo DART, namen pa je bil v prvi vrsti, da se asteroidu nekoliko spremeni orbita (vseeno bodo znanstveniki tudi v tem primeru lahko dobili pogled v sestavo asteroida). DART je imel maso 610 kilogramov, s seboj pa je nesel še manjši italijanski satelit LICIACube, ki je trk opazoval od daleč. DART se je v asteroid zaletel v smeri gibanja asteroida. Pomembno je poudariti, da je asteroid Dimorfos del dvojnega asteroida. Drugi, večji asteroid tega sistema, je Didimos. Dimorfosu naj bi se orbita po trku spremenila za čisto malo: v najboljšem primeru bo naredil en obhod okoli Didimosa (oziroma okoli skupnega težišča, če smo bolj natančni) 73 sekund hitreje. Glede na to, da se je Dimorfos izkazal za precej poroznega, bo ta sprememba verjetno manjša. Trenutno veliko teleskopov na Zemlji in v vesolju proučuje ta sistem in v nekaj tednih bo jasno, za koliko se je orbita dejansko spremenila.

Razlog, da je Nasa izbrala Dimorfos za svoj podvig, je torej jasen: ker je del dvojnega asteroida. V tem primeru je veliko lažje izmeriti (majhno) spremembo orbite. Ta dvojni asteroid sicer res spada med potencialno nevarne asteroide, a brez skrbi: njegov naslednji bližji mimohod Zemlje bo leta 2123, pa še takrat bo od Zemlje oddaljen kar 5,9 milijona kilometrov.

V omenjenem poskusu so asteroid torej nekoliko preusmerili. Je to edina možnost, če bi proti Zemlji letel velik asteroid, ali bi ga morda poskusili razstreliti? V filmu na primer razmišljajo o uporabi jedrskega orožja za ta namen.

Če bi se nam približeval podoben asteroid, je težko reči, s čim se ga je najboljše lotiti. Odvisno je od časa, ki ga imamo na razpolago. Če imamo veliko časa, lahko tak asteroid “streljamo” dalj časa z več plovili, kot je DART, ter mu tako počasi spremenimo orbito. Če to naredimo, ko je zelo daleč od nas, je že majhna sprememba dovolj, da nas zgreši. Če nimamo časa, je verjetno sestrelitev z jedrskim orožjem bolj verjeten prijem. V tem primeru moramo paziti, da deli razstreljenega asteroida ne zadenejo Zemlje, ker bi na ta način še vedno povzročil ogromno škodo. Vsak scenarij pa je odvisen od sestave asteroida, česar tudi ne poznamo dobro.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar