Znanstveniki so s pomočjo elektrod zbirali možganske signale, medtem ko so pacienti poslušali Another Brick in the Wall – slavno pesem legendarnih Pink Floydov, nato pa z računalniškim modelom ustvarili skladbo. Dobljeni zvok je sicer popačen, a je takte legendarne pesmi v njem zlahka prepoznati.
Kot je navedeno v pred dnevi objavljeni študiji v reviji PLoS Biology, je bilo v raziskavo vključenih 29 bolnikov z epilepsijo. Tem so med operacijo, namenjeno odpravi epileptičnih napadov, na možgansko skorjo namestili elektrode. Med posegom so nato v operacijski sobi vrteli pesem Another Brick in The Wall, Part 1 legendarnih Pink Floydov z albuma The Wall iz leta 1979.
Profesor psihologije in nevroznanosti dr. Robert Knight in podoktorski raziskovalec človeške kognitivne nevroznanosti Ludovic Bellier sta zabeleženo električno aktivnost analizirala, nato pa s pomočjo računalniškega modela za pretvorbo signalov elektrod v zvok ter umetne inteligence pretvorila možganske valove vsakega pacienta v pesem, navaja raziskava.
Rezultat je bil presenetljiv. Poustvarjeni takti sicer zvenijo kot popačen odmev izvirne skladbe, ki pa vsebuje nepogrešljive elemente ritma, melodije in harmonije pesmi. Legendarne Pink Floyde je zato v ‘možganski’ različici brez težav prepoznati.
Primerjava originalnega dela omenjene pesmi in zvoka, ustvarjenega na podlagi možganskih valov pacientov:
Izražanje zgolj z razmišljanjem
Njuno delo bo sedaj služilo kot podlaga za izboljšanje vmesnikov med možgani in stroji. Predvsem za osebe, ki zaradi nevroloških težav ne morejo govoriti. Razvoj bi lahko omogočil, da bi se lahko izražali zgolj z razmišljanjem.
Ob tem bi lahko raziskava pomagala razjasniti, zakaj nekateri bolniki z motnjami govora lahko pojejo, ne pa tudi govorijo. Prav tako bi lahko pomagala bolnikom po možganski kapi, tistim, ki trpijo za Amiotrofično lateralno sklerozo (ALS), in tistim z neverbalno apraksijo – stanjem, v katerem bolniki ne morejo narediti gibov, potrebnih za govor.
Človeška sinhronizacija z možgani
Kot je pojasnil Bellier, bodo izsledki raziskave najprej služili izključno za zdravstvene namene. “Ko se bo tehnologija snemanja možganov izboljšala, bo morda sčasoma mogoče prenašati tudi misli prek elektrod na lasišču. Takšne elektrode se trenutno uporabljajo le za signaliziranje ene same črke iz niza črk, vendar traja za identifikacijo ene same črke vsaj 20 sekund, zaradi česar je komunikacija še preveč okorna,” je pojasnil.
Ob razvoju in poenostavitvi tehnologije bo morda ta sčasoma pomagala tudi tistim brez motenj, t. i. miselnim delavcem. Ti bi se lahko sinhronizirali z računalnikom in vnašali besedilo iz svojih misli. Kasneje bi lahko to še nadgradili. “Si predstavljate, da bi samo z mislimi na primer naročili prevoz Uber,” je s primerom ponazoril Beiller.
Ena izmed najbolj znanih oseb, ki je za govor uporabljala vmesnike, je bil sicer pokojni angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog Stephen Hawking. Ta se je skoraj vse življenje boril z zahrbtnim obolenjem gibalnih nevronov oziroma boleznijo imenovano amiotrofična lateralna skleroza, ki ga je skoraj popolnoma ohromila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!