Menu Item
Nesoglasja med ZDA in Panamo o Panamskem prekopu niso nova stvar, državi sta se o tem vprašanju že večkrat sporekli, a nato vedno zgladili spore. Novoizvoljeni predsednik Donald Trump pa vztraja, da so pristojbine za ameriške ladje višje od ostalih, zato meni, da bi morala Panama predati nadzor nad prekopom ZDA, v analizi piše CNN.
Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump ne popušča pri svojih napovedih, da bi ZDA lahko ponovno prevzele nadzor nad Panamskim prekopom. To so panamske oblasti, ki že desetletja nadzorujejo prekop, zavrnile.
Trump je v objavah na družbenih omrežjih obtožil Panamo, da ZDA za uporabo prekopa zaračunava pretirane carine, ob tem pa je namignil na vse večji vpliv Kitajske na to ključno plovno pot. Na nedavni enourni novinarski konferenci v Mar-a-Lagu je dejal, da je bila skoraj pol stoletja stara odločitev ZDA, da predajo nadzor nad prekopom, “strašna stvar”.
Panamski prekop, ki so ga zgradile ZDA, je bil odprt leta 1914, ZDA pa so ga nadzorovale, dokler ni bil leta 1977 s sporazumom prenesen na Panamo. Prekop sta državi upravljali skupaj do leta 1999, dokler ni panamska vlada dobila popolnega nadzora nad upravljanjem.
V govoru pred množico mladih konservativcev v Phoenixu prejšnji mesec je Trump dejal, da bo, če določila tega sporazuma ne bodo upoštevana, zahteval, da se Panamski prekop vrne ZDA. Za zdaj ni povsem jasno, kako resno misli Trump s svojimi napovedmi, ob tem tudi ni pojasnil, kako bi suvereno in prijateljsko državo prisilil, da bi ji ta odstopila svoje ozemlje. Trump ni zavrnil možnost vojaškega posredovanja za ponovno pridobitev nadzora nad prekopom.
Panamske oblasti zavračajo Trumpove napovedi
“Kot predsednik se želim zelo natančno izraziti: vsak kvadratni meter Panamskega prekopa in pripadajočega območja pripada Panami in tako bo tudi ostalo,” je dejal panamski predsednik Jose Raul Mulino in dodal: “O suverenosti in neodvisnosti naše države se ni mogoče pogajati.”
Ricaurte Vasquez Morales, direktor uprave Panamskega prekopa, je za časnik Wall Street Journal dejal, da so Trumpove trditve o kitajskem vplivu na prekop “neutemeljene”, in zanikal, da ameriškim ladjam za plovbo čez prekop zaračunavajo višje pristojbine.
“Pravila so pravila in tukaj ni izjem. Ne moremo diskriminirati Kitajcev, Američanov ali kogarkoli drugega. S tem bi kršili pogodbo o nevtralnosti, mednarodno pravo in povzročali kaos,” je izpostavil.
Srhljiva in smrtonosna zgodovina
Preden je bil prekop dokončan, so morale ladje, ki so potovale med vzhodno in zahodno obalo ZDA, pluti okoli rta Horn na skrajnem jugu Južne Amerike, kar je plovbi dodalo več tisoč kilometrov in več dodatnih mesecev potovanja. Več imperijev si je v zgodovini že prizadevalo, da bi ustvarili prehod na najožjem delu celine med Tihim in Atlantskim oceanom.
V začetku 20. stoletja je ameriški predsednik Theodore Roosevelt kot prednostno nalogo ZDA določil dokončanje Panamskega prekopa. Ozemlje je bilo takrat pod nadzorom Kolumbije, vendar je upor, ki so ga podpirale ZDA, privedel do ločitve Paname in Kolumbije ter ustanovitve Republike Paname leta 1903. ZDA in novoustanovljena država so istega leta podpisale pogodbo, s katero so ZDA v zameno za finančno nadomestilo dobile nadzor nad 10-kilometrskim pasom ozemlja za gradnjo kanala.
Prekop je bil dokončan leta 1914 in je utrdil status ZDA kot inženirske ter tehnološke velesile. Njegova gradnja pa ima tudi črno statistiko, saj je zahtevala veliko smrtnih žrtev. Po nekaterih ocenah naj bi umrlo več kot 5.600 ljudi.
Praktičnost prekopa pa se je pokazala predvsem med drugo svetovno vojno, ko je bil uporabljen kot ključni prehod za zavezniška vojna prizadevanja med Atlantskim in Tihim oceanom. Kasneje pa so se odnosi med ZDA in Panamo začeli ohlajati zaradi nesoglasij o nadzoru nad kanalom, ravnanja s panamskimi delavci in vprašanj o tem, ali naj se na območju kanala skupaj izobesita ameriška in panamska zastava.
Te napetosti so vrhunec dosegle 9. januarja 1964, ko so protiameriški nemiri na območju prekopa povzročili več smrtnih žrtev in kratko prekinitev diplomatskih odnosov med državama.
Leta pogajanj za sklenitev pravičnejšega sporazuma so v času administracije ameriškega predsednika Jimmyja Carterja pripeljala do dveh pogodb. Sporazuma sta razglasila kanal kot nevtralen in odprt za vsa plovila ter določila skupen nadzor ZDA in Paname nad ozemljem do konca 1999, ko je Panama dobila popoln nadzor nad prekopom.
“Ker smo nadzorovali okoli deset kilometrov širok pas ozemlja v osrčju njihove države in ker so se jim prvotni pogoji sporazuma zdeli nepravični, so bili prebivalci Paname s sporazumom nezadovoljni. Sporazum je bil pripravljen tukaj, v ZDA, ni pa je podpisal noben Panamec,” je v govoru Američanom ob podpisu sporazumov dejal Carter.
Takratni predsednik je dodal: “Seveda ZDA to ne daje nobene pravice do vmešavanja v notranje zadeve Paname, prav tako naši vojaški ukrepi nikoli ne bi bili usmerjeni proti zemeljski celovitosti ali politični neodvisnosti Paname.”
A Carterjevega načrta niso podprli vsi. Takratni predsedniški kandidat Ronald Regan je v govoru leta 1976 dejal, da je ljudstvo ZDA “zakoniti lastnik območja prekopa”.
Napetosti so ponovno narasle leta konec 80. let prejšnjega stoletja pod oblastjo panamskega diktatorja Manuela Noriege, ki je bil z oblasti odstavljen, ko so ZDA v okviru vojne proti drogam vdrle v Panamo.
Težave sodobnega časa
Kmalu potem, ko je Panama dobila popoln nadzor nad prekopom, je obseg ladijskega prometa hitro presegel zmogljivosti plovne poti. Leta 2007 se je začel obsežen projekt širitve, ki je bil končan skoraj desetletje kasneje. Območje so prizadela tudi sušna obdobja, ki so povzročila nižje ravni vode, kar je oviralo pravilno delovanje prekopa. Pristojni organi so omejili promet in uvedli višje pristojbine za prečkanje kanala.
In prav te pristojbine naj bi bile srž Trumpovega negodovanja glede prekopa. Novoizvoljeni predsednik jih je prejšnji mesec označil za “smešne” in “zelo nepoštene”, predvsem v luči “upoštevanja izjemne velikodušnosti, ki so jo Panami namenile ZDA”.
Druga Trumpova trditev, da si Kitajska prizadeva za večji nadzor nad Panamo in območjem prekopa, ni brezpredmetna. Leta 2017 je Panama podpisala skupno izjavo, v kateri je poudarila, da ne bo vzdrževala nobenih uradnih vezi s Tajvanom, samoupravnim območjem, ki jo kitajska vladajoča komunistična partija obravnava kot svoje ozemlje. Od takrat se je kitajski vpliv na območju prekopa močno povečal.
Panamski predsednik Mulino se je odzval na Trumpove besede in dejal, da “stopnje pristojbin niso muha enodnevnica”, ob tem pa je zavrnil trditve, da Kitajska izvaja nadzor nad kanalom.
“Kitajska nima nobenega nadzora, neposrednega ali posrednega, nad prekopom. Tega nimajo niti ZDA niti Evropska unija,” je dejal.
Avtor: Michael Williams/CNN
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje