Menu Item
Za prebivalce otoških držav, katerih domovi izginjajo pod naraščajočo morsko gladino, je podnebna konferenca v Glasgowu veliko razočaranje. "Razlika med 1,5 in 2 stopinjama za nas pomeni smrtno obsodbo," je dejala predstavnica Maldivov. Medtem predstavniki velikih držav, največjih povzročiteljic podnebnih sprememb, govorijo o "dobrem kompromisu".
“Ob dobrem kompromisu je vsaka stran nekoliko nezadovoljna,” je dejal ameriški podnebni odposlanec John Kerry, potem ko so države sprejele zahteve Indije glede premoga, saj sicer dogovor ne bi bil potrjen.
Da gre kljub kompromisom za zgodovinski dogovor, pa je dejal Boris Johnson, predsednik vlade Združenega kraljestva, ki je gostilo konferenco. “Svet je nedvomno na poti v pravo smer,” je povedal v nagovoru.
Medtem ko politiki pomembnih držav o konferenci v Glasgowu govorijo kot o koraku v pravo smer, so tisti, ki podnebne spremembe najbolj občutijo, razočarani in obupani. “Dober kompromis” zanje pomeni smrtno obsodbo.
Okoljska ministrica Maldivov Aminath Shauna je poudarila, da bi bilo za uresničitev cilja iz Pariza treba v naslednjih 98 mesecih prepoloviti zdajšnjo raven izpustov toplogrednih plinov. “Razlika med 1,5 in 2,0 stopinje za nas pomeni smrtno obsodbo.”
Po vrhu ne kaže, da bi svet v naslednjih letih tako zmanjšal izpuste toplogrednih plinov, da bi prebivalci otoških držav lahko upali na obstanek na svoji domači zemlji.
“COP26 je bil slabo režirana predstava za javnost s predvidljivimi – ničnimi – rezultati. V najboljšem primeru gre za kozmetiko in kupovanje časa, ki pa ga preprosto ni več,” pravi novinar Boštjan Videmšek, avtor knjige Plan B, katere podnaslov je ‘kako ne izgubiti upanja v času podnebne krize’. “Sporočilo iz Glasgowa je v resnici strahotno: zaradi boja fosilnih lobijev in političnih fosilov za ohranitev statusa quo človeštvo izgublja ključno vojno svojega časa. Prihaja čas za gverilo, drugače ne bo šlo.”
Zunanji minister tihomorske otoške države Tuvalu Simon Kofe je med konferenco delegate nagovoril z otoka oziroma bolje rečeno s kraja, kjer je bila nekoč zemlja, zadnja leta pa jo je preplavilo morje. Po konferenci je povedal, da sprejete obljube pomenijo, da se bo podnebje segrelo za 2,4 stopinje. “Želeli bi si, da bi večje države bolj zmanjšale svoje izpuste. Prebivalci tihomorskih otokov smo zelo razočarani nad spremembami dogovora v zadnjih minutah, da so se države namesto k dokončni opustitvi uporabe premoga zavezale k opuščanju,” je povedal in dodal, da “so zaveze eno, upoštevanje teh zavez pa nekaj drugega”.
Tuvalu's Foreign Minister Simon Kofe stands knee-deep in seawater for his #COP26 speech, drawing attention to the island nation’s struggle against rising sea levels https://t.co/6MHgkaWpwv pic.twitter.com/fMQBmns4vT
— Reuters (@Reuters) November 9, 2021
Ko se politiki vrnejo iz Glasgowa
Dogovor ne izpolnjuje zahtev znanosti za to, da bi omejili segrevanje na še sprejemljivo stopinjo in pol, je po konferenci dejal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres, ki je že pred vrhom poudarjal, da je trenutna pot enosmerna vozovnica v katastrofo. Po zaključku pa je dejal, da gre za “kompromis, ki odraža interese, protislovja in stanje politične volje v današnjem svetu”.
Toda ključno ni, kaj se je zgodilo v Glasgowu, ampak kaj se bo dogajalo potem, ko se bodo politiki vrnili domov. Spremembe se bodo zgodile, ko bodo državljani vsake države posebej to zahtevali od tistih na oblasti.
“Tisti, ki so na oblasti, ne potrebujejo nobenih konferenc ali podpisanih dogovorov, da bi začeli resno ukrepati v podnebni krizi,” je politike spomnila Greta Thunberg. “Začnejo lahko danes. Ko se zbere dovolj ljudi, se bodo zgodile spremembe, dosežemo lahko skoraj karkoli. Namesto da iščete upanje, ga začnite ustvarjati.”
A reminder: the people in power don’t need conferences, treaties or agreements to start taking real climate action. They can start today.
When enough people come together then change will come and we can achieve almost anything. So instead of looking for hope – start creating it.— Greta Thunberg (@GretaThunberg) November 15, 2021
Da se politiki ukvarjajo s tem, kako bodo dobili nov nekajletni mandat in zato niso nagrajeni za politike na daljši časovni rok, je po konferenci opozoril tudi dr. Žiga Zaplotnik, asistent na Katedri za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki se ukvarja z računalniškim modeliranjem vremenskih in podnebnih vzorcev. “Potrebujemo neki mehanizem, ki zahteva od politike, da cilje zmanjšanja emisij doseže, od politike pa je potem deloma odvisno, kako bomo to dosegli.”
Če povzamemo odzive okoljskih aktivistov z vsega sveta, so spremembe odvisne od vsakega od nas in vseh skupaj, ki bomo od politikov to zahtevali. Sicer bo ostalo pri lepih besedah, ki zakrivajo resnično grozo trenutnega stanja: da smo se sprijaznili, da se sveta pred podnebno katastrofo v resnici ne da več rešiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!