COP26, svetovni podnebni vrh, v katerega so bile minule dni uprte oči vsega sveta, ki je zbujal veliko upanje, na koncu pa povzročil tudi razočaranje, je končan. Za komentar smo prosili dr. Žigo Zaplotnika, asistenta na Katedri za meteorologijo na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko, ki se raziskovalno ukvarja z računalniškim modeliranjem vremenskih in podnebnih vzorcev. In ki je izjemen poznavalec in razlagalec podnebnih sprememb. Svet po COP26 razlaga s področja, na katerem je strokovnjak.
“Že prej nisem imel previsokih pričakovanj od COP26, smo pa na podlagi obnovljenih ciljev v NDC-jih (zaveze držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov op. a.) držav sveta do leta 2030 (kot je npr. naš NEPN – Nacionalni energetski in podnebni načrt) prišli iz 2.7°C na 2.4°C dviga globalne povprečne temperature do 2100.
Vsaka 0.1°C šteje. Pri nas to sicer še vedno pomeni dvig povprečne temperature za okoli 4°C.
Na podlagi ansambla klimatskih modelov in pripadajočih verjetnostnih porazdelitev možnih dvigov temperatur (na podlagi našega poznavanja klimatskega sistema) so to zgolj vrednosti, za katere obstaja 66 odstotna verjetnost, da jih ne presežemo. Torej je tretjina temperaturnih scenarijev na podlagi “ciljnih” emisijskih scenarijev toplejša od te vrednosti. Torej v resnici tveganja bolj slabo obvladujemo.
Predvsem kratkoročne zaveze, t.j. do 2030, so premalo ambiciozne. A žal le te štejejo in jih lahko resno upoštevamo. Želel bi si, da ima vsaka država, sploh pa Slovenija, jasen letni načrt. S točno katerimi ukrepi bo znižala emisije za zahtevanih nekaj odstotkov letno? Točno kateri bodo ukrepi prilagajanja? Vsaka vlada pa bi morala biti za to politično odgovorna.
Smo daleč od 1.5°C, ki so si ga formalno – v skladu z znanstvenimi izsledki – “zadali” pogajalci. To je le še teoretično dosegljiva meja. Vseeno je konferenca korak v pravo stran – počasi namreč znižujemo “ciljni” dvig globalne povprečne temperature. Tale članek, objavljen pred desetimi dnevi v reviji Science, lepo povzame bistvo: leta 2015 je bila 40 odstotna verjetnost za dvig večji od 3ºC in manj kot 10 odstotna verjetnost za omejitev dviga pod 2ºC. Glede na današnje NDC je ta verjetnost za omejitev dviga pod 2°C okrog 33 odstotkov, oziroma 60 odstotkov, če še naprej z enakim tempom povečujemo ambicije.
Torej vsekakor napredujemo, a počasi!
#COP26 is concluding after two years of work with some important decisions.
Some highlights of those areas I have followed most closely:
1) science
2) increased ambition
3) the Paris RulebookSome quick reflections (1/n)
— Joeri Rogelj (@JoeriRogelj) November 13, 2021
Bi pa dodal le eno: politiki se ukvarjajo s tem, kako bodo dobili nov X-letni mandat. Torej že “po defaultu” niso “nagrajeni” za politike na dolgi časovni skali. Potrebujemo torej nek mehanizem, ki zahteva od politike, da cilje zmanjšanje emisij doseže, od politike pa je potem deloma odvisno, kako bomo to dosegli. To bo zagotovo deloma reševal t.i. Paris Rulebook, ki je bil končno sprejet in potrjen …”
PREBERITE ŠE:
