Pred več kot sto leti so Grki odprli Korintski prekop, enega od najzahtevnejših infrastrukturnih dosežkov na svetu. Prekop, ki ladjam prihrani več kot 300 kilometrov plovbe, je ena najbolj priljubljenih turističnih destinacij v Grčiji, načrte zanj pa je pred dva tisoč leti ustvaril rimski cesar Neron.
Leta 1893 je plovilo prvič prečkalo Korintski prekop, ki velja za enega najbolj zahtevnih infrastrukturnih dosežkov našega časa. Kanal vodi skozi ožino Korinta in povezuje Jonsko in Egejsko morje ter Peloponeški polotok tako spreminja v otok. Skozi leta je postal mednarodno pomorsko središče, ki je spremenilo način navigacije v južni Evropi.
Korintski prekop ladjam prihrani skoraj 321 kilometrov poti in jim omogoči, da do pristanišč prispejo bistveno hitreje in lažje. “To je bil zapleten in težaven podvig. Nedvomno je to eden največjih inženirskih podvigov tistega časa, ki je uporabil tedaj najbolj napredno tehnologijo,” je za CNN povedal direktor prekopa George Zouglis.
Prekop je do danes prerasel v izjemno priljubljeno turistično destinacijo: je druga najbolj obiskana lokacija v Grčiji, privablja pa ljudi z vsega sveta. Vsako leto prekop prečka okrog 12.000 komercialnih in turističnih plovil iz 60 držav.
Določenim plovilom, denimo težjim od 800 ton ali tistim z nevarnim tovorom, morajo pri plutju čez čez prekop pomagati vlačilci. Z drugimi prevoznimi sredstvi pa ga je mogoče prečkati prek železniškega in cestnega mostu.
Prekop, ki so ga želeli zgraditi že antični Grki
Ideja o izgradnji prekopa se je porodila že davno v zgodovini. Idejni oče je bil Periander, ki je Korintu vladal v poznem sedmem stoletju pred našim štetjem. Načrt naj bi opustil, ko mu je visoka svečenica Pitija v Delfih prerokovala, da bi to izzvalo božjo jezo.
Toda bolj verjetno je, da se antični Grki projekta niso lotili zaradi prevelikih tehničnih preprek, pa tudi zaradi finančnih interesov Korinta. Večino bogastva je mesto namreč ustvarilo tako, da je trgovcem zaračunavalo dostop do kamnite ceste, preko katere so Korintčani plovila po kopnem privlekli iz Korintskega do Saronskega zaliva, s čimer so se trgovci lahko izognili dolgi plovbi okoli Peloponeza.
V prihajajočih stoletjih se je ideja porodila tudi mnogim rimskim cesarjem, med njimi tudi Juliju Cezarju in Kaliguli. Toda šele v dobi cesarja Nerona v prvem stoletju našega štetja se je delo dejansko začelo. Neron naj bi sam leta 67 prebil kamnita korintska tla z zlato sekiro in tako obeležil začetek del. Teh sicer niso zaključili, a na kanalu je v kamnito steno kljub temu izklesan relief v spomin na Nerona.
V naslednjih stoletjih so o kanalu razmišljali tudi Bizantinci, Benečani in drugi, a je zmeraj ostalo zgolj pri konceptu.
Grki so idejo o prekopu znova obudili po grški osamosvojitveni vojni leta 1821, a na novo osamosvojena država si tako ambicioznega projekta ni mogla privoščiti. Odprtje Sueškega prekopa v Egiptu leta 1869 pa je pogovore zopet premaknilo na grški dnevni red in leta 1882 so se dela začela. Načrti za prekop s konca 19. stoletja so skorajda enaki kot Neronovi, saj so tudi po 1.800 letih veljali za najbolj ekonomične in najbolj učinkovite.
V naslednjih 11 letih so izkopali 12 milijonov kubičnih metrov prsti ter ustvarili osem metrov globok in 6.343 metrov dolg kanal, ki v ravni črti prečka peloponeški rt. Pri izgradnji je sodelovalo okrog 2.500 ljudi. Korintski prekop so slavnostno odprli 25. julija 1893, v naslednjih desetletjih pa je postal izjemno pomemben za plovila, ki so želela od Jonskega in zahodnega dela Sredozemskega morja priti do Črnega morja in vzhodnega Sredozemskega morja.
Zaradi del večkrat zaprt
Zaradi erozije in zemeljskih plazov so morali prekop občasno zapirati. Leta 1923 je v notranjost kanala zgrmelo 41.000 kubičnih metrov prsti, zaradi česar so ga morali zapreti za dve leti. A največja motnja doslej se je zgodila leta 1944, ko so nacisti med umikom z okupiranega območja v prekop vrgli večje število vlakov in železniških vagonov, nato pa razstrelili most in velik del pobočja. Tedaj je v prekop padlo 60.000 kubičnih metrov prsti, zaprli pa so ga za pet let.
V višini morske gladine je Korintski kanal širok 24,6 metra, na svojem dnu pa 21,3 metra, zato je veliko plovil preširokih, da bi ga prečkalo. Skalnati steni na vsaki strani se vzpenjata 79 metrov visoko. Leta 2019 je 22,5 metra široka križarka prečkala kanal ob plimi in tako postala največja ladja, ki ji je to uspelo.
Leta 2021 so prekop zopet zaprli, tokrat zaradi zemeljskih plazov. Začela so se obnovitvena dela, vredna 32 milijonov evrov. Po 18 mesecih se je sicer spet odprl, toda grške oblasti so oktobra lani naznanile, da bodo kanal za drugo fazo del zaprle do prihodnjega poletja. Brez motenj je prekop obratoval celo poletje 2022, pri tem pa zabeležil najboljši poslovni uspeh v zadnjih 20 letih. V okrog 6.000 prečkanjih so zabeležili plovila iz več kot 70 držav. Trenutno je zaprt zaradi obnavljanja.
Korintski prekop je v zadnjih letih postal priljubljen tudi za adrenalina željne posameznike, ki lahko z višine 80 metrov izvedejo bungee skok.
Naslednja naloga pristojnih je sedaj izboljšanje turistične infrastrukture: v načrtu za leto 2024 je odprtje muzeja in digitalne strani z artefakti dolge zgodovine prekopa. Razstava bo vsebovala zgodovinske fotografije, umetnine in dokumente ter stroje in druge artefakte.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!