Kremelj v strahu pred atentatom in državnim udarom, okrepili so varovanje Putina

Kremelj je drastično okrepil osebno varnost ruskega predsednika Vladimirja Putina in v domove njegovih najbližjih sodelavcev namestil nadzorne sisteme. Gre za del novih ukrepov, ki so jih spodbudili val atentatov na visoke ruske vojaške funkcionarje ter strahovi pred državnim udarom, izhaja iz poročila evropske obveščevalne agencije, ki ga je pridobil CNN.

Kot navaja dosje, je kuharjem, telesnim stražarjem in fotografom, ki sodelujejo s predsednikom, prepovedano uporabljati javni prevoz. Obiskovalci vodje Kremlja morajo skozi dvojno preverjanje, tisti, ki delajo v njegovi bližini, pa smejo uporabljati le telefone brez dostopa do interneta.

Del ukrepov so uvedli v zadnjih mesecih po decembrskem umoru visokega generala Fanila Sarvarova, ki je sprožil spor v vrhu ruskega varnostnega aparata. To po poročilu kaže na naraščajočo zaskrbljenost v Kremlju, saj se ta sooča z vse več težavami doma in v tujini, vključno z gospodarskimi izzivi, naraščajočimi znaki nezadovoljstva in vojaškimi neuspehi v Ukrajini.

Ruski varnostni uradniki so močno zmanjšali število lokacij, ki jih Putin redno obiskuje. Z družino je prenehal obiskovati svoja običajna prebivališča v moskovski regiji in v Valdaju, predsednikovi odmaknjeni poletni rezidenci med Sankt Peterburgom in prestolnico.

Putin sodeč po poročilu letos ni obiskal še nobenega vojaškega objekta, čeprav je v letu 2025 tja pogosto potoval. Da bi obšli te omejitve, Kremelj javnosti posreduje vnaprej posnete videoposnetke predsednika.

Od invazije na Ukrajino leta 2022 Putin prav tako po več tednov prebiva v posodobljenih bunkerjih, pogosto v Krasnodarju, obmorski regiji ob Črnem morju, več ur oddaljeni od Moskve.

Dosje, ki ga je CNN in drugim medijem posredoval vir blizu evropske obveščevalne agencije, prihaja v času zaznane vse večje krize okoli Kremlja, štiri leta po začetku brutalne in neuspešne vojne v Ukrajini.

Izgube Rusije, ki jih zahodne države ocenjujejo na približno 30.000 mrtvih in ranjenih mesečno, skupaj z omejenimi ozemeljskimi pridobitvami na fronti ter ponavljajočimi se ukrajinskimi napadi z brezpilotnimi letalniki globoko na ruskem ozemlju, so konflikt pognale na raven, ki jo mnogi ocenjujejo kot nevzdržno.

Gospodarski stroški vojne so vse bolj očitni – izpadi mobilnih omrežij, ki redno prizadenejo velika mesta, so začeli razburjati tudi proputinovsko buržoazijo, kar krepi občutek, da vojna vse bolj vpliva tudi na urbano elito, ki je bila doslej večinoma zaščitena pred njenimi posledicami.

Poročilo ponuja redek vpogled v zaskrbljenost Moskve zaradi slabšanja notranje varnosti. Opiše tudi potencialno neprijetne podrobnosti spora med ruskim varnostnim in vojaškim vrhom glede odgovornosti za zaščito visokih častnikov, kar naj bi privedlo do pregleda Putinovih varnostnih protokolov in razširitve višje ravni zaščite na še deset visokih poveljnikov.

Tveganje državnega udara

Po poročilu sta Kremelj in Vladimir Putin od začetka marca 2026 zaskrbljena zaradi morebitnega uhajanja občutljivih informacij ter tveganja zarote ali poskusa državnega udara proti predsedniku. Posebej naj ju skrbel atentat z uporabo dronov s strani pripadnikov ruske politične elite.

Najbolj izstopajoč zaključek pa zadeva nekdanjega Putinovega zaupnika Sergeja Šojguja.

Odstavljeni nekdanji obrambni minister, ki zdaj opravlja funkcijo vodje ruskega sveta za nacionalno varnost, je po poročilu "povezan s tveganjem državnega udara, saj ohranja pomemben vpliv v vrhu vojaškega poveljstva".

Dodaja, da nedavno aretacijo Šojgujevega nekdanjega namestnika in tesnega sodelavca Ruslana Calikova razumejo kot "kršitev tihega dogovora o zaščiti med elitami, kar slabi Šojguja in povečuje verjetnost, da bi tudi sam lahko postal tarča sodne preiskave".

Ruski preiskovalni odbor je marca sporočil, da je bil Calikov aretiran zaradi obtožb poneverbe, pranja denarja in podkupovanja. Poročila o korupciji v vojaški eliti so v Rusiji pogosta, a so se po začetku invazije na Ukrajino še okrepila.

Poročilo sicer ne navaja dokazov za trditve proti Šojguju, ki je veljal za zelo tesnega Putinovega zaveznika. Poskus njegove odstavitve bi pomenil dramatičen obrat. Po pisanju CNN bi lahko bila navedba o tem tudi poskus destabilizacije Kremlja.

Putin je poskus upora že preživel junija 2023, ko je vodja plačancev skupine Wagner Jevgenij Prigožin vodil neuspešen pohod na Moskvo.

Notranji spori v moskovski eliti so pogosto predmet ugibanj, a redko razkriti. V času dolgotrajne vojne v Ukrajini, ko ameriška podpora Kijevu slabi, imajo evropske obveščevalne agencije tudi interes poudarjati naraščajoče napetosti in paranojo v Kremlju.

Narava takšnih obveščevalnih podatkov pomeni, da je nekatere podrobnosti težko preveriti. CNN je Kremelj zaprosil za komentar.

Nekateri opisani varnostni ukrepi so bili že prej znani ali vsaj splošno predvideni, vključno z intenzivnimi telesnimi pregledi, izogibanjem pametnim telefonom in omejevanjem predsednikovih gibanj. Putin se sicer še vedno redno pojavlja v javnosti – zgolj minuli teden se je srečal s čečenskim voditeljem Ramzanom Kadirovom in iranskim zunanjim ministrom Abasom Aragčijem.

Putin se je začel izolirati že med pandemijo covida-19, ko je pogosto sedel na koncu dolge mize daleč od svojih gostov, vse do odločitve za invazijo februarja 2022. Po poročilih uporablja enako postavitev pisarne na več lokacijah, od koder se prek videopovezav obrača na svoj kabinet.

Podrobnosti o novih varnostnih ukrepih prihajajo nekaj dni po napovedi sprememb letošnje parade ob dnevu zmage 9. maja na Rdečem trgu. Letošnji dogodek bo potekal brez težkega orožja, kot so oklepniki in rakete. Eden od razlogov za to odločitev so po namigovanjih tiskovnega predstavnika Kremlja Dmitrija Peskova grožnja in nedavni uspehi ukrajinskih napadov na dolge razdalje.

"V luči te teroristične grožnje se seveda sprejemajo vsi ukrepi za zmanjšanje nevarnosti," je dejal. Prejšnje parade so bile prikaz vojaške moči Kremlja, a so jih po začetku vojne zmanjšali zaradi operativnih in varnostnih razlogov.

Spor v Kremlju

Obveščevalno poročilo nakazuje tudi na napeto izmenjavo mnenj na sestanku v Kremlju konec lanskega leta, ki je delno sprožila nove ukrepe. Po atentatu na Sarvarova v Moskvi 22. decembra 2025, domnevno s strani ukrajinskih agentov, je Putin tri dni kasneje sklical ključne varnostne predstavnike.

Na napetem srečanju je načelnik generalštaba Valerij Gerasimov kritiziral vodjo ruske varnostne službe FSB Aleksandra Bortnikova zaradi nezadostne zaščite njegovih častnikov, medtem ko je ta opozoril na pomanjkanje sredstev in kadra.

Na koncu srečanja je Putin pozval k umiritvi razmer, predlagal drugačen način dela in udeležencem naložil, naj v enem tednu predstavijo konkretne rešitve. Ena od teh je bila razširitev pristojnosti njegove Zvezne službe za zaščito (FSO), ki je takrat varovala le Gerasimova, na še deset visokih poveljnikov.

Poročilo trdi, da so se dodatni varnostni ukrepi za Putina okrepili prav po tej razširitvi nalog FSO.

Zahodne obveščevalne službe redko razkrivajo podrobne zapise zaupnih razprav nasprotnih akterjev, ki so običajno pridobljeni s človeškimi ali elektronskimi viri, saj to predstavlja tveganje za njihovo razkritje. Objavo poročila je zato mogoče razumeti tudi kot poskus izkoriščanja upanja, ki ga kritiki že dolgo pripisujejo evropski strategiji v Ukrajini – čakanje na notranji razpad Rusije.