Menu Item
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je na današnjem srečanju z britansko zunanjo ministrico Liz Truss opozoril, da grožnje in ultimati, ki jih Rusiji postavlja Zahod, ne bodo zmanjšali napetosti glede razmer na meji z Ukrajino. Britanska ministrica pa je pozvala Moskvo, naj se odpove svoji retoriki hladne vojne in umakne vojsko z ukrajinske meje.
Lavrov je diplomate v evropskih prestolnicah in Washingtonu obtožil, da vse bolj posegajo po grožnjah in ultimatih, kar pa da je nediplomatsko. “Ideološki pristopi, ultimati, grožnje – ta pot ne vodi nikamor,” je ob začetku pogovorov z Liz Truss v Moskvi dejal Lavrov.
Truss je medtem po poročanju francoske tiskovne agencije AFP uvodoma opozorila, da Velika Britanija ne more ignorirati krepitve ruskih sil na mejah Ukrajine ali “poskusov za spodkopavanje ukrajinske suverenosti”.
“Obstaja alternativna pot, diplomatska pot, ki se izogne konfliktu in prelivanju krvi,” je dejala in Rusijo pozvala, naj krene po tej poti. Menila je tudi, da se mora Moskva odreči retoriki hladne vojne in začeti iskrena pogajanja.
“Lavrov mi je danes povedal, da Rusija nima načrtov napasti Ukrajine, a tem besedam morajo slediti dejanja,” je dejala po pogovorih in dodala, da mora Rusija za umiritev napetosti umakniti svoje enote z meje z Ukrajino.
Odnosi med državama na “najnižji točki”
Ruski minister je medtem po srečanju izrazil razočaranje, češ da se ruske varnostne skrbi potiska na stran. “Zdi se mi, da se naši kolegi bodisi niso zavedali pojasnil, ki jih je podal naš predsednik, bodisi jih popolnoma ignorirajo,” je dejal.
Lavrov je sicer svoje srečanje s Truss označil kot brez primere. Ocenil je, da so odnosi med državama “na najnižji točki v zadnjih letih”, če jih Velika Britanija želi izboljšati, pa se bodo po njegovih besedah odzvali.
Današnjemu srečanju zunanjih ministrov obeh držav bo v petek prav tako v Moskvi sledilo srečanje obrambnih ministrov Bena Wallacea in Sergeja Šojguja.
Pogovori Lavrova in Truss so najnovejši v nizu diplomatskih srečanj, katerih namen je umiritev napetosti v odnosih z Rusijo, ki jo zahodni voditelji obtožujejo kopičenja vojakov na mejah z Ukrajino pred morebitno invazijo.
Nato: Krepitev ruske vojaške prisotnosti nevaren trenutek za Evropo
Nameščanje vojaških sil v okviru vaj v Belorusiji in na meji z Ukrajino predstavlja “nevaren trenutek” za evropsko varnost, je ocenil generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Podobno je po srečanju z njim menil britanski premier Boris Johnson.
“Pozorno spremljamo rusko nameščanje v Belorusijo, ki je največje od konca hladne vojne,” je na skupni novinarski konferenci z Johnsonom dejal Stoltenberg. “To je nevaren trenutek za evropsko varnost. Število ruskih sil se veča. Čas opozarjanja se izteka,” je dodal.
Tako Stoltenberg kot Johnson sta opozorila Rusijo, da Nato v svoje vzhodne članice, kot sta Poljska in Romunija, namešča dodatne sile in ravnanje Rusije jih od tega ne bo odvrnilo. “Ponovna ruska agresija bo vodila v več Natove prisotnosti, ne manj,” je zatrdil prvi mož zavezništva in se zahvalil Johnsonu za dodatne vojake, ki jih je London poslal na Poljsko.
Oba sta zagotovila pripravljenost Nata na pogovore o umiritvi razmer in nadzorom nad oboroževanjem, a posvarila, da zavezništvo ne bo sprejemalo kompromisov glede svoje politike odprtih vrat. Niz ruskih zahtev po varnostnih zagotovilih namreč vključuje tudi vztrajanje pri tem, da se Ukrajina ne sme pridružiti Natu.
“Ko je padel Berlinski zid, so ljudje v Evropi dali jasno vedeti, da sta njihova svoboda in varnost neločljivo povezani,” je dejal Johnson. “Moramo se upirati, nasprotovati kakršnikoli vrnitvi v dni, kot je o usodah narodov mimo njih odločala peščica velikih sil,” je še poudaril.
Kljub diplomatskim prizadevanjem Rusija krepi vojaško prisotnost
Stoltenberg je povedal, da je danes pisal ruskemu zunanjemu ministru Sergeju Lavrovu in v njem pozval Moskvo k oživitvi dialoga v okviru sveta Nato-Rusija.
Kljub intenzivnim diplomatskim prizadevanjem od začetka krepitve ruske vojaške prisotnosti na mejah Ukrajine Moskva krepi svojo pripravljenost in je prav danes začela tudi vojaške vaje v Belorusiji. Nato medtem krepi prisotnost na svojem vzhodnem boku.
“Priča smo zbiranju velikega števila bataljonskih taktičnih skupin na mejah Ukrajine – 70 ali več,” je glede tega še dejal Johnson. Podobno kot Stoltenberg je ocenil, da gre “najverjetneje za najbolj nevaren trenutek” v največji varnostni krizi v Evropi v več desetletjih.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!