Menu Item
Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je za Guardian spregovoril o političnem dogajanju v BiH ter odnosih z Zahodom na eni strani ter Kitajsko in Rusijo na drugi. Dolgoletni politik je bil med drugim kritičen do pogojevanj Evropske unije in visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH ter je spregovoril o možnostih ustanovitve vojske Republike Srbske.
Srbski član predsedstva Bosne in Hercegovine Milorad Dodik je v intervjuju za britanski Guardian spregovoril o političnem parketu v Bosni in Hercegovini, svojih odnosih z ruskim in kitajskim predsednikom ter – med drugim o tem –, zakaj ga ne skrbijo morebitne sankcije zahodnih držav.
Dodik je za britanski časopis komentiral dober odnos z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom in kitajskim predsednikom Ši Džinpingom. Morebitno vrzel, ki bi nastala, če zahodne države zoper Republiko Srbsko uvedejo sankcije oziroma ustavijo financiranje, bi lahko zapolnili Kitajska in Rusija. “Ko grem k Putinu, tam ni zahtev. On le reče: ‘S čim lahko pomagam?’ Karkoli sem se z njim dogovarjal, nikoli nisem bil izdan,” je Dodik pripovedoval za Guardian. Po njegovih besedah je podobno ustrežljiv tudi kitajski predsednik; tudi on mu je sporočil, da je pripravljen pomagati, kjerkoli je treba.
Dodik kritičen do visokih predstavnikov
Dodik, ki je v zadnjem času tarča številnih kritik zaradi namer, da Republiko Srbsko izvzame iz institucij BiH, je komentiral tudi daytonski sporazum, s katerim se je pred dobrim četrtletjem končala vojna v državi. Dejal je, da še naprej verjame v sporazum, a je bil ob tem kritičen do visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH, ki ima tudi zakonodajne pristojnosti. Spomnimo: poleti, tik pred slovesom od funkcije, je nekdanji predstavnik Valentin Inzko Banjaluko razburil z zakonom, ki za zanikanje genocida in poveličevanje vojnih zločincev predvideva zaporno kazen od šest mesecev do petih let.
O tem je bil Dodik v intervjuju za britanski časopis kritičen do tega, da “neizvoljeni tujec” brez demokratičnega mandata odreja zakone. Po njegovem so za to, kar gre v državi narobe, odgovorni visoki predstavniki, ki so se na položaj zvrstili od konca vojne. Ti skupaj s tremi ustavnimi sodniki, ki jih izbere Evropsko sodišče za človekove pravice, po besedah Dodika “delujejo kot koordinirana kriminalna združba proti ustavnemu redu.”
“Nisem bil izvoljen, da bi bil strahopetec”
In kakšna so Dodikova stališča do morebitnih finančnih sankcij Zahoda? “Seveda mi za to ni vseeno, a nisem bil izvoljen, da bi bil strahopetec,” je povedal Dodik, ki je prav tako spregovoril o načrtovanih institucionalnih spremembah.
Parlament Republike Srbske bo o izvzetju iz institucij na ravni BiH – govor je o vojski, obveščevalni službi, sodstvu, davkih – razpravljal 10. decembra. Medtem ko je visoki predstavnik mednarodne skupnosti Christian Schmidt v nedavnem poročilu tovrstne namere označil za poskus odcepitve, je Dodik načrtovane spremembe primerjal z ureditvijo belgijske federalne države.
PREBERITE ŠE:
Kar zadeva vprašanje vojske, so za Dodika sprejemljive tri možnosti – zmanjšanje trenutne nacionalne vojske za polovico, ustanovitev vojske Republike Srbske ali razglasitev Republike Srbske za demilitarizirano območje, navaja Guardian.
Dodik, ki je bil v preteklosti priljubljen pri zahodnih silah zaradi svoje podpore daytonskemu sporazumu, je za Guardian povedal še, da BiH ne želi neuspeha. “Želim pa, da je država utemeljena na ustavi. Če ne more delovati na ta način, zakaj naj bi sploh?” je komentiral politik, ki vztraja, da si še vedno želi priključitve k EU. Je bil pa kritičen do pogojevanj Unije – po njegovih besedah se morajo v BiH vesti, kot da širitev bo, čeprav po drugi strani vedo, da je ne bo.
Kar zadeva dogajanja v času vojne v devetdesetih letih, Dodik ne želi izpodbijati sodb proti posameznikom. Za britanski časopis je ponovil svoja stališča, da ni sprejete odločitve o tem, da so genocid v BiH zagrešili Srbi. “Zgodba, ki je bila povedana, ne predstavlja celotne resnice,” je izjavil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje