Mineva 40 let od najhujše civilne jedrske nesreče v Černobilu

V jedrski elektrarni v Černobilu se je 26. aprila 1986 ob 1.23 zgodila nesreča, ko je med izvajanjem varnostnega preizkusa na četrtem reaktorju odjeknila eksplozija. Ta naj bi bila posledica tako slabe zasnove reaktorja kot neustreznega ravnanja zaposlenih.

Zaradi eksplozije sta umrla dva delavca, okoli 30 ljudi, predvsem tistih, ki so s pičlo zaščitno opremo posredovali pri gašenju požara, pa je v tednih po nesreči umrlo zaradi izpostavljenosti visokim odmerkom sevanja v kratkem času.

Svet je za nesrečo izvedel šele čez dva dni, ko je radioaktivni oblak zajel velik del Evrope, tudi Slovenijo. Evakuacijo prebivalcev iz okolice pa so sovjetske oblasti, ki niso takoj priznale, da je prišlo do hude nesreče, začele s precejšnjo zamudo.

Najhujše posledice so čutili in jih še vedno čutijo prebivalci širšega območja v Ukrajini, zaradi radiacije so bili zelo prizadeti tudi prebivalci Belorusije in Rusije. Pri prebivalcih teh območij so pozneje zaznali večje število obolelih, predvsem otrok, z rakom ščitnice. Združeni narodi so v študiji leta 2006 ocenili, da bi zaradi te nesreče lahko zaradi raka umrlo do 9.000 dodatnih ljudi. Ali so bili med njimi tudi likvidatorji, ki so slabo opremljeni odpravljali posledice nesreče, ni znano.

Po nesreči se je bistveno spremenil odnos ljudi do jedrske tehnologije. Do takrat je bil jedrski program v razcvetu, po nesreči pa so na Zahodu nehali graditi jedrske elektrarne. Štiri desetletja pozneje se sicer v luči prizadevanj držav za zagotavljanje energetske varnosti in odmika od fosilnih goriv v številnih državah znova prebuja zanimanje za jedrsko energijo.

Obletnica nesreče se obeležuje v času, ko se je med rusko invazijo povečalo tveganje za novo jedrsko katastrofo, saj se Černobil nahaja na vojnem območju. Zaščitna struktura, ki je bila leta 2016 nameščena čez stari sarkofag iz jekla in betona, ki je bil nad uničenim reaktorjem zgrajen že leta 1986, je bila namreč v napadu z ruskim dronom februarja lani poškodovana. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da zaradi poškodbe zaščitna struktura ne bi več zadržala morebitnega uhajanja radioaktivnih snovi.