Mineva leto dni od upora vodje ruske paravojaške skupine Wagner Jevgenija Prigožina, ko se je njegovim enotam uspelo brez večjega upora prebiti z juga Rusije daleč proti prestolnici. A če se je lani zdelo, da je oblast ruskega predsednika Vladimirja Putina ogrožena, jo je ta v zadnjem letu le še okrepil.
“To ni vojaški udar,” je dejal Jevgenij Prigožin na predvečer svojega pohoda na Moskvo. “To je pohod za pravico. Naša dejanja nikakor ne posegajo v delovanje vojakov,” je dodal.
Neverjeten upor dotlej pomembnega zaveznika ruskega predsednika Vladimirja Putina v bojih v Ukrajini se je začel 24. junija 2023 z zavzetjem mesta Rostov na Donu in končal še isti dan, ko so se Wagnerjevi plačanci ustavili okoli 100 kilometrov od Moskve.
Prigožin je pred uporom že dlje časa opozarjal, da načrt Rusije v Ukrajini ni uspel, ter kritiziral vrh ruske vojske. Njegovi plačanci so prevzeli vodilno vlogo na fronti, zlasti je bilo to očitno v bitki za Bahmut.
Krepitev vpliva plačanih borcev pa ni bila po godu višjim predstavnikom ruske vojske in obrambnega ministrstva, ki so med drugim načrtovali integracijo Wagnerjevcev v vojsko.
Vodja Wagnerja je bil prepričan, da so napake ruskega vojaškega vodstva vodile v ogromne izgube na ruski strani, med katerimi je bilo tudi 20.000 njegovih borcev. Zato je bila tudi ena njegovih glavnih zahtev menjava na vrhu obrambnega ministrstva in vojske.
Pohod na Moskvo končan še isti večer
Pohod na Moskvo se je končal še isti večer, ko je Prigožin ukazal končanje upora, češ da želi preprečiti prelivanje ruske krvi. Pravi razlog za končanje upora ni znan, saj je bil Prigožin do zadnjega navidez v dominantnem položaju, poroča ameriški ABC News. V okviru dogovora s Putinom, pri katerem naj bi posredoval beloruski predsednik Aleksander Lukašenko, se je Prigožin preselil v Belorusijo, v Rusiji pa proti njemu niso sprožili kazenskega pregona.
A njegova svoboda ni trajala dolgo, že konec avgusta je umrl v strmoglavljenju letala na poti iz Moskve v Sankt Peterburg. Na letalu je bilo deset ljudi, da je bil med njimi tudi vodja Wagnerja, so preiskovalci potrdili s pomočjo genske analize. Mednarodne preiskave nesreče letala ni bilo, saj je to možnost zavrnila Rusija. Putin pa je ocenil, da je letalo eksplodiralo, ker so se na krovu neprevidno rokovali z granato.
Deset mesecev kasneje smrt Prigožina še vedno buri duhove. Tako obstajajo teorije, da je bilo njegovo letalo namerno sestreljeno ter da naj bi bil Prigožin še živ in da se skriva nekje v Afriki. Njegov spomenik na pokopališču v Sankt Peterburgu dnevno obiščejo številni podporniki. Mnogi še vedno častijo premožnega poslovneža in ustanovitelja skupine Wagner, ga označujejo za pravega patriota in borca za Rusijo.
Po smrti Prigožina večina Wagnerjevih plačancev v rusko vojsko
Putin je po smrti Prigožina večino Wagnerjevih plačancev integriral v vojsko. Spomladi pa je tudi izpolnil Prigožinovo zahtevo po menjavi na vrhovnih obrambnih položajih. Zamenjal je obrambnega ministra Sergeja Šojguja in dal aretirati več predstavnikov vojske zaradi suma zlorabe položaja in korupcije.
Hkrati je ruskemu predsedniku uspelo tem času še okrepiti položaj na čelu države, kar so potrdile predsedniške volitve, na katerih je osvojil 88 odstotkov glasov. Putin zdaj, kot piše francoske tiskovna agencija AFP, trdno stoji za svojim pravilom, da nihče več ne bo užival podobne avtonomije, kot jo je njegov nekdanji zaveznik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!