Na otoku Kornat se ovčerejci spopadajo z veliko težavo, ki je še pred dvema letoma niso imeli – tja so se namreč naselili šakali. Kako so tja prišli, ni znano, kmeti lahko le seštevajo povzročeno škodo. "Govori se, da so priplavale ali da jih je nekdo prinesel," pravi domačin.
Prebivalci otoka Kornat, največjega otoka Kornatov, se tradicionalno ukvarjajo z ovčerejo. Med njimi je tudi Matej Mudronja, ki z družino na otoku vodi kmetijo in gostilno Beban. Težave, ki jih pestijo, so prav tako tradicionalno otoške. Slaba zemlja, pomanjkanje vode, zanje je vse dražje kot za ljudi s celine, piše portal morski.hr. A v zadnjih dveh letih se Kornati spoprijemajo s težavo, kot je še ni bilo. V še nepojasnjenih okoliščinah so na otok prišle divje zveri – šakali, piše portal.
“Na otoku imamo od 200 do 250 ovac, ki se prosto pasejo. Vsaj tako je bilo pred pojavom šakalov. Ovce so bile na naši posesti vedno proste,” je za morski.hr dejal Mudronja, ki ni skrival zaskrbljenosti nad pojavom šakalov. Ti po zapisani zgodovini in ustnem izročilu Kornatov tam nikoli prej niso živeli.
Na otoku se z ovčerejo ukvarja še nekaj družin, a le Mudronjevi ima tam restavracijo, zato večino leta preživijo na Kornatu. Na otoku je vsaj dva tisoč ovac, kar je za šakale, ki nimajo naravnih sovražnikov, pravi raj na zemlji.
“Zveri so se pojavile pred dvema letoma, ni znano, od kod in kako. Govori se, da so priplavale ali da jih je nekdo prinesel. Zgodb je mnogo. Ampak na otoku so se razmnožile in zvečer jih slišimo. Videl sem jih na lastne oči, in kar je najhuje, povzročajo nam škodo in pobijajo jagenjčke,” je za morski.hr pripovedoval Mudronja.
Na otoku so šakali že drugo leto in doslej je družina izgubila od 80 do 90 odstotkov jagnjetine. “Lani smo v hlev pripeljali 22 jagenjčkov, moralo bi jih biti vsaj 120. To smo prijavljali, sodelujemo z Nacionalnim parkom Kornati in državo. Lovci so vsak konec tedna izvajali odstrele, zdaj ko so turisti in je vroče, so to prekinili, a verjamem, da se bodo razmere rešile,” je nadaljeval. Po trenutnih ocenah je na otoku še 30 šakalov, bilo pa jih je približno 50.
Za zdaj družina ne ve, ali bo prejela kakšno odškodnino, če jo bo, bo ta minimalna in nezadostna, je dejal Mudronja. “Država za takšno škodo plača 100 do 150 kun na ovco, ki stane 600 kun. Po drugi strani pa bomo izgubili finančno spodbudo za jagnjeta, ker jih ne bomo imeli.” Sami ocenjujejo, da je z izgubo 200 jagenjčkov družina, ki največ zasluži s ponudbo v gostilni, izgubila okoli 700 in 900 tisoč kun (med 93.000 in slabih 120.000 evrov).
Strokovnjaki so pojasnili, da se šakali ponoči hišam zelo približajo. “Ponoči jih nisem videl, sem jih pa slišal. Slišal jih je tudi pes, ki ponoči nikoli ni lajal, zdaj pa ga ne moremo umiriti. Čez dan sem jih videl, res pridejo zelo blizu hiš,” je še povedal.
O teorijah, kako so prišli na otok, je Mudronja dejal, da je veliko ljudi nevoščljivih zaradi subvencij, ki jih dobivajo za oljke in živino. “Mislim, da gre za ljubosumje, vendar ne morem nikogar kriviti, ne vem, ali imam prav.”
Matej Mudronja je za morski.hr povedal, da so se šakali pojavili tudi na otoku Piškeri, kjer se njegov bratranec prav tako ukvarja z ovčerejo. “Strokovnjaki so mi dejali, da ko eden od njih priplava do otoka, obvesti še ostale, ti pa pridejo za njim,” je dodal.
Šakali sicer niso redkost na Hrvaškem – veliko jih je tudi na otoku Krk, težave z njimi so prav tako imeli na otoku Drvenik. Te živali so razširjene tudi v Sloveniji, največ jih je na zahodu države.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!