Iz juga Mehike je proti ZDA krenila skupina 15.000 ljudi. Na pot so se odpravili med vrhom Amerik, kjer se bodo ameriški voditelji pogovarjali tudi o migracijah. V Beli hiši si želijo dogovora, po katerem bi ZDA južnim sosedam dale denar v zameno za to, da ljudi, ki so na poti proti ZDA, na poti zadržijo v večjem številu.
V smer proti ZDA je v ponedeljek iz južnega dela Mehike krenilo več tisoč migrantov, ki si želijo boljšega življenja pri severni sosedi. Okrog 15.000 ljudi se je podalo na dolgo pot ravno v času začetka vrha Amerik v Los Angelesu, kjer bodo migracije ena od osrednjih tem zasedanj.
Nova velika karavana migrantov je odrinila iz mesta Tapachula, ki leži na jugozahodu Mehike. Čaka jih dolga, težka in nevarna pot, na koncu pa tudi zaprta meja, zaradi česar se bodo številni napotili mimo mejnih prehodov.
Migranti so zelo javno krenili na pot, da udeležence vrha Amerik opozorijo na to, da so ljudje, ne pa sredstvo v pogajanjih. Javno obveščanje o pohodu bo najverjetneje v ZDA okrepilo politični pritisk na predsednika Josepha Bidna, da jih ne spusti v državo.
Biden upa, da bodo na vrhu Amerik, ki se ga bo udeležil v sredo, dosegli določen regionalni dogovor o migracijah, kar bi pomenilo, da južne sosede ZDA ljudi ne spuščajo naprej v tako velikem številu, ZDA pa bi v zameno namenile več finančne pomoči tem državam.
🔴 Está mañana partió desde Tapachula, Chiapas, la caravana migrante que se dirigen hacia la frontera sur de los #EUA. De acuerdo con un reporte de Human Rights Watch, El Gobierno de López Obrador desplegó cerca de 30 mil soldados para impedir su avance. pic.twitter.com/etHd0sd5IU
— LupitaJuarez (@LupitaJuarezH) June 6, 2022
Podobne karavane so leta 2018 in 2019 povzročile pritisk ZDA pod predsednikom Donaldom Trumpom na Mehiko, da ljudi zadrži na svoji strani meje do ureditve njihovih vlog, kar pa lahko traja mesece ali leta. Biden je zaradi pandemije covida-19 s to prakso nadaljeval, pred kratkim pa od nje odstopil, zaradi česar mu republikanci v kongresu grozijo z ustavno obtožbo, če jim uspe na volitvah novembra ponovno osvojiti večino.
Začetek vrha Amerik v ponedeljek je zasenčila dokončna odločitev mehiškega predsednika Andrésa Manuela Lópeza Obradorja, da ga ne bo Los Angeles, kamor pošilja zunanjega ministra, potem ko so se ZDA dokončno odločile, da ne bodo izdale povabila voditeljem Kube, Venezuele in Nikaragve. López Obrador je vztrajal, da se povabi vse ali pa ga ne bo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!