Na sedežu Nata od danes plapola švedska zastava, z njenim simboličnim dvigom so obeležili pridružitev Švedske k severnoatlantskemu zavezništvu. "Nato je večji in močnejši," je dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Dogodka se je udeležil tudi švedski državni vrh.
Na sedežu Nata v Bruslju so danes s simboličnim dvigom zastave Švedske obeležili pridružitev te skandinavske države severnoatlantskemu zavezništvu.
“Švedska je že dolgo naša partnerica, zdaj je zaveznica z vsemi prednostmi in odgovornostmi,” je ob dvigu modro-rumene zastave pred sedežem Nata, kjer ta zdaj plapola skupaj z 31 zastavami preostalih članic, dejal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Izrazil je prepričanje, da članstvo Švedske dokazuje, da je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu spodletelo pri njegovi strategiji za oslabitev zavezništva.
“Ko je Putin pred dvema letoma začel svojo obsežno invazijo, je želel manj Nata in več nadzora nad svojimi sosedami. Želel je uničiti Ukrajino kot suvereno državo, vendar mu ni uspelo. Nato je sedaj večji in močnejši,” je poudaril in dodal, da je Ukrajina zdaj bližje članstvu v Natu kot kdaj koli prej, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Prav tako je izjavil, da je mir v Ukrajini mogoče doseči s pogajanji, vendar le, če Putin umakne svoje sile. “Putin je začel to vojno in bi jo lahko končal danes. Ukrajina nima te možnosti. Predaja ni mir. Še naprej moramo krepiti Ukrajino, da bi Putinu pokazali, da na bojišču ne bo dobil tistega, kar želi, ampak se mora usesti in se pogajati o rešitvi,” je dejal.
Ob tem je zavrnil tudi izjave papeža Frančiška, ki je pozval k pogajanjem z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini. “Če želimo mirno in trajno rešitev s pogajanji, je način, kako do nje priti, vojaška podpora Ukrajini. Zdaj ni čas, da bi govorili o ukrajinski kapitulaciji. To bi bila tragedija za Ukrajince. To bi bilo nevarno tudi za vse nas,” je dodal za tiskovno agencijo Reuters.
Švedski premier Ulf Kristersson je medtem na skupni novinarski konferenci s Stoltenbergom izjavil, da bo Švedska zdaj delila breme, odgovornost in tveganja z zavezniki. “Varnostne razmere v naši regiji niso bile tako resne vse od druge svetovne vojne in Rusija bo v bližnji prihodnosti ostala grožnja evroatlantski varnosti,” je poudaril.
Švedska je uradno postala 32. članica zavezništva v petek, ko sta švedski premier Kristersson in zunanji minister Tobias Billström na ameriškem zunanjem ministrstvu v Washingtonu deponirala dokumente o pristopu njune države v zvezo Nato. Z vstopom v Nato se je po 200 letih odpovedala svoji nevtralnosti.
Za članstvo v Natu je skupaj s Finsko zaprosila že maja 2022, kmalu po ruski invaziji na Ukrajino. Finska je po ratifikaciji njene prošnje v vseh državah Nata članica zavezništva postala aprila lani, v petek pa je po dolgotrajnem procesu članica postala tudi Švedska.
Proces vstopanja Švedske v Nato so še posebej zaznamovala pogajanja s Turčijo, pa tudi zavlačevanje Madžarske z ratifikacijo pristopnega protokola.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje