Našli razbitine ladje, na kateri je umrl znameniti raziskovalec

Foto: RCGS via REUTERS

Lovci na ladijske razbitine so našli ladjo, na kateri je plul britanski raziskovalec Antarktike Ernest Shackleton. Plovilo z imenom Quest so našli na morskem dnu ob obali Nove Fundlandije.

Polarni raziskovalec Ernest Shackleton je zaradi srčnega infarkta 5. januarja 1922 umrl na krovu ladje Quest. To se je zgodilo, ko je poskušal doseči Antarktiko.

Čeprav je Quest po njegovi smrti plula še naprej, dokler je leta 1962 potonila, ji povezava z raziskovalcem daje prav posebno zgodovinsko vrednost – in zdaj so našli njene razbitine ob obali Nove Fundlandije.

Shackleton je poznan po svojem raziskovanju Antarktike v času, ko tega ni počel še praktično nihče. Njegovo zadnje potovanje je končalo to herojsko dobo raziskovanja južnega pola. Potem je nastopila tako imenovana znanstvena doba. “V panteonu polarnih ladij je Quest zagotovo ikona,” je za BBC dejal poznani lovec na ladijske razbitine David Mearns.

Ostanke 38 metrov dolgega parnika je v nedeljo na dnu Labradorskega morja odkrila ekipa, ki jo je vodila Kanadska kraljeva geografska družba (RCGS). Sonar je ladjo zaznal na globini 390 metrov. Razbitina je stala skoraj pokonci na morskem dnu. Glavni jambor je zlomljen, sicer pa se zdi, da je ladja v glavnem nepoškodovana.

Preden je Quest potonila, so jo uporabljali norveški lovci na tjulnje. Potopila se je zaradi trčenja v kos ledene gore, kar je prebodlo njen trup. Ironija je v tem, da je ista poškodba prizadela Shackletonovo ladjo Endurance, ladjo, ki jo je Shackleton uporabil na svoji ponesrečeni imperialni transantarktični ekspediciji v letih 1914-1917. Na srečo sta posadki ladij Endurance leta 1916 in Quest leta 1962 preživeli.

Veliko ljudi, ki so se rešili z ladje Endurance, se je prijavilo tudi na Shackletonovo zadnjo polarno misijo v letih 1921-1922 z ladjo Quest.

Prvotni načrt Shackletona je bil raziskati Arktiko, a ko je kanadska vlada ukinila finančno podporo, so se odpravili na jug. Novi cilj je postal kartiranje antarktičnih otokov, zbiranje vzorcev in iskanje krajev za namestitev infrastrukture, kot so vremenske postaje.

Shackleton je umrl že v pristanišču Grytviken, na zadnji postaji, preden bi dosegli beli kontinent. Star je bil 47 let.

Po njegovi smrti je bila Quest še nekajkrat del pomembnih odprav, vključno s tisto med letoma 1930 in 1931, ki jo je vodil britanski raziskovalec Gino Watkins. Tudi on je tragično umrl pri 25 letih med raziskovanjem Grenlandije. Med drugo svetovno vojno je ladjo uporabljala kanadska kraljeva mornarica, nato pa so jo predali lovcem na tjulnje.

Raziskovalec, ki še danes navdihuje

Ob drugem obisku razbitine, morda še letos, bo raziskava celovitejše. Zdaj se razbitine ne nameravajo dotakniti, saj leži na zaščitenem območju. “Upamo pa, da se bomo vrnili in ladjo fotografirali z daljinsko vodenim vozilom, da bi zares razumeli stanje,” je dejal pomočnik vodje iskalne akcije Antoine Normandin.

Raziskovalčeva pravnukinja Alexandra Shackleton je bila pokroviteljica raziskave RCGS. “Bila sem navdušena, res navdušena, ko sem slišala novico; čutim olajšanje in srečo ter veliko občudovanje do članov ekipe,” je povedala za BBC News.

Več kot sto let po njegovi smrti raziskovalec še vedno vzbuja zanimanje. Na stotine ljudi vsako leto obišče njegov grob in se pokloni človeku, ki so ga ljudje v njegovi posadki poznali preprosto kot šefa.

“Shackleton bo za vedno ostal eden največjih raziskovalcev vseh časov, ne le zaradi tega, kar je dosegel na področju raziskovanja, temveč tudi zaradi načina, kako je to počel, in načina, kako je skrbel za svoje ljudi,” je dejal David Mearns. “Njegova zgodba je brezčasna in se bo pripovedovala vedno znova; jaz pa sem le en od mnogih učencev, ki jo bodo pripovedovali, dokler bo mogoče,” je dodal.