98-letni Jimmy Carter, ki je bil predsednik ZDA od leta 1977 do leta 1982, bo na svojem domu začel prejemati paliativno oskrbo, so v soboto sporočili iz Carterjevega centra. Odločili so se, da v bolnišnico ne gre več.
Nekdanji predsednik ZDA, 98-letni Jimmy Carter, bo začel na svojem domu prejemati paliativno oskrbo, so v soboto sporočili iz Carterjevega centra. Odločili so se, da v bolnišnico ne gre več, poročajo ameriški mediji.
“Nekdanji predsednik ZDA Jimmy Carter se je po več kratkih hospitalizacijah danes odločil, da bo svoj preostali čas preživel doma z družino in bo namesto dodatnih zdravniških posegov deležen paliativne nege. Njegova družina in zdravniška ekipa ga v celoti podpirajo,” so še zapisali v izjavi.
Jimmy Carter, ki je lani dopolnil 98 let, je najstarejši živeči nekdanji predsednik ZDA v zgodovini po smrti Georgea Busha starejšega konec leta 2018 v 94. letu starosti. V zadnjih letih je bil zaradi pandemije koronavirusa v javnosti manj opazen, vendar je še naprej opozarjal na ogrožanje demokracije po svetu in si prizadeval za pomoč ljudem v stiski.
Leta 2015 premagal raka
Carter je leta 2015 premagal raka na možganih, leta 2019 pa prestal operacijo glave za odstranitev pritiska na možgane. Zaradi zdravstvenih težav je moral opustiti dolgoletno tradicijo vodenja pouka nedeljske šole v baptistični cerkvi Maranatha v rojstnem mestu Plains v državi Georgii.
Carter, ki je bil pred vstopom v politiko pridelovalec arašidov in poročnik ameriške mornarice, je bil guverner Georgie in od leta 1977 do leta 1982 predsednik ZDA. Na predsedniških volitvah je presenetljivo premagal takratnega predsednika Geralda Forda, v tekmi za drugi mandat pa je izgubil proti republikancu Ronaldu Reaganu.
Carter je splošno cenjen zaradi zavzemanja za človekove pravice. Leta 2002 je prejel Nobelovo nagrado za mir za svoja prizadevanja za mir po vsem svetu.
Volitve izgubil zaradi ponesrečenega reševanja ameriških talcev in inflacije
V času vodenja ZDA je imel nekaj uspehov, vendar pa je v spominu ostalo ponesrečeno reševanje ameriških talcev z veleposlaništva v Iranu po islamski revoluciji leta 1979. Operacija ni uspela, v strmoglavljenju helikopterja je umrlo osem ameriških vojakov, Carter pa je zaradi tega in visoke inflacije izgubil volitve.
Leta 1978 je z egiptovskim predsednikom Anvarjem Sadatom in izraelskim ministrskim predsednikom Menachemom Beginom posredoval pri sklenitvi sporazuma iz Camp Davida, ki je bil podlaga za mirovni sporazum med Izraelom in Egiptom ter ostaja osrednji del njegove zapuščine.
V letih po predsednikovanju je skupaj z danes 95-letno ženo Rosalynn ustanovil Carterjev center v upanju, da bo pripomogel k svetovnemu miru in zdravju.
Ameriški predsednik Joe Biden je bil obveščen o Carterjevem slabšem zdravju in njegovi odločitvi za paliativno oskrbo, je za CNN povedal predstavnik ameriške vlade. Biden je bil sicer leta 1976 eden prvih demokratskih senatorjev, ki so podprli Carterjevo predsedniško kandidaturo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!