V Bruslju so se danes zbrali zunanji in obrambni ministri držav Evropske unije. Tema pogovorov, v katero je usmerjene največ pozornosti, je nadaljnja vojaška podpora Ukrajine v boju zoper Rusijo. Zunanji ministri so se med drugim dogovorili, da bo Unija Ukrajini v prihodnjih dvanajstih mesecih dobavila milijon topniških izstrelkov.
Ministri držav članic Evropske unije so podprli načrt visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella o nadaljnjih dobavah streliva Ukrajini. “Danes so ministri dosegli politični dogovor o pristopu s tremi stebri za dobave in skupno naročanje streliva za Ukrajino,” je na Twitterju ob robu skupnega zasedanja obrambnih in zunanjih ministrov zapisalo švedsko predsedstvo Svetu EU.
Borrellov predlog, ki so ga podprli ministri EU, predvideva, da se iz evropskega mirovnega instrumenta, v katerega sredstva prispevajo članice, nameni milijarda evrov za dobave topniškega streliva Ukrajini iz trenutnih zalog evropskih držav. Še milijardo evrov pa bi v skladu s predlogom namenili za skupno naročanje streliva, ki bi ga namenili Ukrajini. Pristop poleg teh dveh stebrov sestavlja še tretji, ki bi bil namenjen okrepitvi zmogljivosti evropske obrambne industrije.
Dogovor ministrov, ki ga je Borrell na Twitterju označil za “zgodovinskega”, določa cilj, da bi v naslednjih 12 mesecih Ukrajini dobavili milijon topniških izstrelkov.
A historic decision.
— Josep Borrell Fontelles (@JosepBorrellF) March 20, 2023
Following my proposal, Member States agreed to deliver 1 mio rounds of artillery ammunition within the next 12 months.
We have a 3 track approach:
1) €1 bn for immediate delivery
2) €1 bn for joint procurement
3) commission to ramp up production capacity pic.twitter.com/CCNOaxE4bk
V Kijevu so dogovor EU že pozdravili. “To je zelo močan korak k zagotavljanju evropske varnosti,” je na Twitterju zapisal vodja urada ukrajinskega predsednika Andrij Jermak.
Borrell je prek Twitterja sporočil, da se je danes 18 držav pridružilo projektu Evropske obrambne agencije (EDA), namenjenemu zbiranju in skupni oddaji naročil. “Delamo ključni korak k izpolnitvi naših obljub, da bomo Ukrajini dobavili več topniškega streliva,” je poudaril. Projektu se je pridružilo 17 članic EU (Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Estonija, Finska, Francija, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Romunija, Slovaška in Švedska) ter Norveška.
Slovenije ni med njimi, a se bo po besedah obrambnega ministra Marjana Šarca skupnemu naročanju streliva v kratkem pridružila. Kot je pojasnil, sama ne bo kupovala streliva, ampak bo prispevala v evropski mirovni instrument, iz katerega se bodo financirale skupne nabave streliva za Ukrajino.
Svet EU naj bi države članice pozval, da še pred 30. septembrom letos od evropske obrambne industrije in Norveške skupaj naročijo topniške izstrelke kalibra 155 milimetrov in tudi rakete, če bo Ukrajina za to prosila.
Politični dogovor so na zasedanju v Bruslju dosegli zunanji ministri držav članic, med njimi tudi slovenska ministrica Tanja Fajon. Po navedbah ministrstva za zunanje in evropske zadeve na Twitterju je ministrica Fajon v razpravi o ruski agresiji na Ukrajino opozorila na pomen enotnosti Evropske unije pri pomoči partnericam za prehransko varnost; izvajanju sankcij; spopadanju z izogibanjem; odgovornosti (vključno z obravnavo prisilne deportacije ukrajinskih otrok); ter neomajni podpori Ukrajini, vključno s strelivom.
V razpravi o ruski agresiji na Ukrajino na zasedanju #FAC je ministrica @tfajon opozorila na pomen enotnosti #EU 🇪🇺:
— MFEA Slovenia (@MZEZ_RS) March 20, 2023
➡️ pomoč partnericam za prehransko varnost,
➡️ izvajanje sankcij, spopadanje z izogibanjem,
➡️ odgovornost, vključno z obravnavo prisilne deportacije ukrajinskih… https://t.co/Xl8JUSGJew pic.twitter.com/kAanpG4pel
Članice se glede na doseženi politični dogovor obenem strinjajo, da se preuči možnost nadaljnjega zvišanja zgornje meje evropskega mirovnega instrumenta za 3,5 milijarde evrov. Ravno pretekli teden so to mejo že zvišali za dve milijardi na nekaj manj kot osem milijard evrov za obdobje do leta 2027. Evropski mirovni instrument je bil ustanovljen marca 2021, da bi EU omogočil financiranje vojaške pomoči njenim mednarodnim partnerjem v luči prizadevanj po okrepitvi njene mednarodne vloge. Poleg Ukrajine je EU v okviru mirovnega instrumenta, ki ni del evropskega proračuna, doslej podprla tudi druge države, med njimi Gruzijo, Moldavijo, BiH, Mali in Somalijo.
O zvišanju zgornje meje bodo predvidoma na zasedanju konec tedna razpravljali voditelji držav članic, ki imajo na dnevnem redu tudi nadaljnjo vojaško podporo Ukrajini v njenem boju proti ruski agresiji. O tem so govorili že na februarskem izrednem zasedanju, ki se ga je v živo udeležil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter jih pozval k nadaljnjim dobavam orožja in streliva.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje