Menu Item
Nobelovo nagrado za mir sta prejela novinarja Maria Ressa in Dmitrij Muratov. Komite s tem poudarja pomen svobode izražanja in svobode medijev, ki sta ključna za demokracijo in mir.
Komite je letošnjo Nobelovo nagrado za mir podelil Marii Ressa in Dmitriju Muratovu. Dobila sta ju za branjenje svobode govora, ki je osnova za demokracijo in obstoj miru. Svobodno, neodvisno in preverjeno novinarstvo služi kot branik svobode, brani pred zlorabo moči, lažmi in propagando. Svoboda izražanja in informacij pomaga zagotoviti informirano javnost.
Ressa in Muratov sta Nobelovo nagrado za mir dobila za svoj pogumen boj za svobodo izražanja na Filipinih in v Rusiji. Hkrati ju komite prepoznava kot predstavnika vseh novinarjev, ki v svetu stojijo za tem idealom.
Maria Ressa s svojim delom opozarja na zlorabo moči in uporabo nasilja na Filipinih. Leta 2012 je bila soustanoviteljica digitalnega medija Rappler, ki se ukvarja s preiskovalnim novinarstvom. Kot novinarka in vodja medija Rappler je pokazala, da neustrašno brani svobodo govora. Dokumentira uporabo družbenih omrežij za širjenje lažnih novic (t. i. fake news), nadlegovanje sovražnikov in manipulacijo javnega mnenja.
Dmitrij Muratov desetletja v vedno težjih razmerah brani svobodo govora v Rusiji. Leta 1993 je bil med soustanovitelji neodvisnega medija Nova Gazeta, od 1995 pa je odgovorni urednik. Nova Gazeta je najbolj neodvisen medij v Rusiji in goji kritičen odnos do moči. Novinarstvo tega medija temelji na preverjenih informacijah in integriteti ter predstavlja pomemben vir informacij o ruski družbi. Objavlja prispevke o korupciji, policijskem nasilju, nezakonitih aretacijah in goljufijah. Nasprotniki medija so se odzvali z grožnjami in nasiljem, ubitih je bilo šest novinarjev tega medija. Muratov kljub temu brani svobodo govora.
BREAKING NEWS:
The Norwegian Nobel Committee has decided to award the 2021 Nobel Peace Prize to Maria Ressa and Dmitry Muratov for their efforts to safeguard freedom of expression, which is a precondition for democracy and lasting peace.#NobelPrize #NobelPeacePrize pic.twitter.com/KHeGG9YOTT— The Nobel Prize (@NobelPrize) October 8, 2021
Svoboda izražanja in tiska osnova za preprečitev konfliktov
Svoboda izražanja in tiska je osnova demokracije. Komite Nobelove nagrade razume, da so demokratične družbe ključne za preprečitev vojn in konfliktov. To ne preprečuje konfliktov povsem, a je najboljša obramba. “Demokracije brez svobode govora ni,” so poudarili ob obrazložitvi. Delo novinarjev je ključno za razvoj demokracije.
Podelitev nagrade dvema izjemnima novinarja ponazarja, kar pomeni biti novinar in kaj pomeni uveljavljanje svobode govora tudi v najtežjih trenutkih.
Nobelova nagrada za mir je že bila podeljena novinarju. Leta 1907 je nagrado prejel Ernesto Teodoro Moneta za svoje delo v medijih in na mirovnih srečanjih za boljše odnose med Francijo in Italijo. Leta 1935 pa je nagrado prejel Carl von Ossietzky, ki je razkril oboroževanje in usposabljanje vojaških sil Nemčije, ter je bil za to kaznovan s smrtjo.
Trenutno imamo več medijev in informacij kot kadarkoli, a se spopadamo tudi z vedno več zlorabami. Maria Ressa je pri svojem delu kritična tudi do zlorab družbenih omrežij, predvsem Facebooka. Pomemben dejavnik je, da ima svoboda izražanja svoje omejitve. Zloraba svobode izražanja so tako lažne novice kot propaganda.
Nagrada ne bo izničila težav novinarstva, a bo pokazala na nevarnosti pri uveljavljanju svobode govora. Ne zgolj na krajih, kjer potekajo vojne, ampak povsod po svetu. Svoboda izražanja je na preizkušnji povsod po svetu. Opozorili so na svetovni indeks medijske svobode.
Lani nagrado prejel Svetovni program za hrano
Nobelova nagrada za mir velja za najprestižnejšo, lani jo je prejel Svetovni program za hrano (WFP). Nagrada je vredna deset milijonov švedskih kron oziroma okoli milijon evrov.
Med favoriti za Nobelovo nagrado za mir so se omenjali združenja za zaščito novinarjev, kot so Novinarji brez meja (RSF), vodje beloruske opozicije, med njimi Svetlano Tihanovsko, in podnebne aktiviste, tudi Švedinjo Greto Thunberg.
Nobelovo nagrado za medicino sta dobila ameriški fiziolog David Julius in armensko-ameriški molekularni biolog Ardem Patapoutian. Nobelovo nagrado za kemijo sta dobila Nemec Benjamin List in britansko-ameriški znanstvenik David MacMillan za razvoj asimetrične organokatalize. Nobelovo nagrado za fiziko pa so prejeli trije znanstveniki za svoj prispevek k vzpostavljanju podnebnih modelov in razumevanju kompleksnih fizičnih sistemov. Nobelovo nagrado za literaturo pa je prejel v Zanzibarju rojeni pisatelj Abdulrazak Gurnah.
Nagrade bodo tradicionalno podelili 10. decembra, na obletnico smrti ustanovitelja denarnega sklada Alfreda Nobela. Nagrajenci znanstvenih kategorij ter književnosti bodo predvidoma zaradi pandemije covida-19 nagrade tudi letos prejeli v svojih domovinah namesto v švedski prestolnici Stockholm. Nobelovo nagrado za mir običajno podelijo v norveški prestolnici Oslo. Nobelove nagrade podeljujejo že 120 let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!