Nekdanjo mjanmarsko voditeljico so iz zapora premestili v hišni zapor. Na dom na neznani lokaciji so premestili tudi nekdanjega predsednika. Hunta je napovedala tudi pomilostitev več kot 3.000 zapornikov.
Nekdanjo mjanmarsko voditeljico Aung San Suu Kyi so iz zapora premestili v hišni zapor, je danes sporočil neimenovan predstavnik mjanmarske vojaške hunte. Podobno so na njegov dom na neznani lokaciji premestili tudi nekdanjega predsednika Win Myinta.
Po besedah tiskovnega predstavnika hunte so se oblasti zaradi vročega vremena odločile sprejeti določene ukrepe za zaščito starejših oz. ranljivih zapornikov, med katerima sta tudi nekdanja voditelja. Njuno premestitev v hišni zapor je potrdil neimenovan predstavnik hunte, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ob tem so oblasti napovedale tudi, da bodo v okviru redne amnestije ob burmanskem novem letu izpustile 3.300 zapornikov, nekaterim pa bodo kazen skrajšale za šestino. Pomilostitve ne bodo deležni obsojenci za huda kazniva dejanja – umore, terorizem in dejanja, povezana z drogami. Ni jasno, ali je bodo deležni politični zaporniki, navaja španska tiskovna agencija EFE.
Nobelovki za mir 33 let zapora skrajšali za šest let
Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi je sprva prestajala 33-letno zaporno kazen, hunta pa ji je v okviru delne pomilostitve kazen znižala za šest let. To znižanje se nanaša na kazni, ki so ji jih izrekli zaradi domnevnega kršenja zakona o uvozu in izvozu ter pravil med pandemijo, ne pa tudi zaradi korupcije. Win Myintu, ki je bil obsojen na 12 let zapora, so kazen znižali za štiri leta.
Hunta je državni udar februarja 2021, ko je odstavila zdaj 78-letno Suu Kyi, utemeljila z domnevnimi volilnimi goljufijami na volitvah novembra 2020, na katerih je zmagala Nacionalna liga za demokracijo (NLD) pod vodstvom zaprte voditeljice. Skoraj dve leti so bile informacije o njenih pogojih v zaporu ali njenem zdravstvenem stanju, ki naj bi bilo slabo, zelo skope.
Od državnega udara v Mjanmaru divja državljanska vojna med vojsko in uporniki ter različnimi etničnimi skupinami, ki predstavlja velik izziv za hunto. Spopadi so doslej zahtevali že skoraj 5.000 civilnih žrtev. V spiralo nasilja je bila država sicer ujeta že desetletja pred zadnjim prihodom hunte na oblast.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje