Menu Item
Litovski parlament je sprejel zakonodajo, ki bo pripadnikom varnostnih sil omogočila, da bodo lahko zavračali prebežnike, ki bodo v državo vstopili nezakonito. To je zadnja v vrsti potez Vilne v boju proti nezakonitemu priseljevanju iz sosednje Belorusije, ki je razburila organizacije za človekove pravice.
Litovski parlament je danes sprejel zakonodajo, v skladu s katero bodo odslej t. i. pushbacki oziroma zavrnitve vstopa prosilcev za azil v državo zakoniti.
Litva se t. i. pushbackov oziroma zavračanja prebežnikov poslužuje že od leta 2021, ko je na tisoče migrantov in beguncev, večinoma z Bližnjega vzhoda in Afrike, začelo s poskusi vstopa v EU prek Litve, Latvije in Poljske. V luči tega je Bruselj beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka obtožil “hibridnega napada”, češ da prebežnike iz kriznih regij organizirano pošilja do zunanje meje EU kot povračilni ukrep zaradi mednarodnih sankcij proti Minsku.
Število poskusov prečkanja litovske meje se je od takrat sicer zmanjšalo, vendar pa litovski mejni policisti še vedno zavrnejo vstop več deset prebežnikov dnevno. “Ko gre za nacionalno varnost in človekove pravice, ni enostavnih rešitev, vendar tudi ni alternativ,” je danes dejala litovska notranja ministrica Agne Bilotaite in dodala, da se Litva “mora braniti”. Po njenih besedah imajo namreč oblasti informacije, da se Belorusija z Irakom in Iranom pogaja o novih neposrednih letalskih prevozih v Minsk, kar kaže na “možne nove (migracijske) tokove”. Kot je še dejala, mora biti Litva na to pripravljena.
Kritike na račun litovskih oblasti
Organizacija Amnesty International je prejšnji teden opozorila, da bo ta zakon “prižgal zeleno luč mučenju”. “Te spremembe so v nasprotju z mednarodnim pravom in našimi lastnimi zavezami,” pa je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala vodja litovskega centra za človekove pravice Jurate Juskaite in dodala, da so te spremembe nemoralne ter da ogrožajo življenje in zdravje prebežnikov.
Na spoštovanje svojih mednarodnih obveznosti je Litvo opozorila tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović, medtem ko je Litovski center za človekove pravice predsednika Gitanasa Nausedo pozval, naj vloži veto na zakon, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
Litva je avgusta lani končala gradnjo 550 kilometrov dolge ograje na svoji okoli 680-kilometrski meji z Belorusijo. Od leta 2021 je država zavrnila vstop okoli 20.000 ljudem. Kmalu zatem je ograjo na meji z Belorusijo postavila tudi Poljska. Za legalizacijo zavrnitve vstopa je danes v parlamentu v Vilni glasovalo 86 poslancev, osem jih je bilo proti, 20 pa se jih je vzdržalo. Uredba bo po potrditvi s strani predsednika pričela veljati predvidoma 3. maja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!