Med kitajskim praznikom – dnevom državnosti – smo se v začetku oktobra z nekaj prijatelji izseljenci odpravili do Kitajskega zida na obrobju Pekinga, kamor smo odpeljali svoje otroke, ki so mešane rase in običajno izstopajo v kitajski množici.
Ko smo se vzpenjali ob obnovljenem, a skoraj zapuščenem delu starodavne znamenitosti, smo srečali nekaj lokalnih družin, ki so se spuščale po poti. Eden od njihovih otrok je opazil naše otroke in vzkliknil: “Vav, tujci! Mogoče imajo covid! Pojdimo stran od njih …” Odrasli so ostali tiho, skupina pa je pospešila korak.
Ta trenutek mi je ostal v spominu kot posnetek, ki ponazarja, kako se je Kitajska spremenila, odkar je njen voditelj Ši Džinping pred desetletjem prevzel oblast. Fizično in psihološko postaja vse bolj zaprta država – in takšno preoblikovanje bo imelo dolgoročne globalne posledice.
Razumevanje širše slike je pomembno, saj bo Ši na nacionalnem kongresu vladajoče stranke, ki se je začel v nedeljo v Pekingu, dobil tretji mandat na čelu Komunistične partije Kitajske, kar je dejanski vir njegove moči v nasprotju s ceremonialnim predsedniškim položajem.
Kitajski zid, glavna turistična znamenitost, ki običajno med prazniki privablja množice obiskovalcev, je bil ob našem obisku skoraj prazen, saj je Ši tri leta po začetku pandemije vztrajal pri politiki ničelne tolerance do okužb z virusom covida-19, medtem ko je preostali svet večinoma nadaljeval normalno življenje in znova odprl vrata turistom.
Kitajske meje so od marca 2020 zaprte za večino mednarodnih potnikov, številni tujci, ki so državo nekoč imeli za svoj dom, pa so se odločili, da jo zapustijo.
Ker v nekaterih delih države divja zelo nalezljiva različica omikron, so oblasti pred državnim praznikom odsvetovale potovanja po državi. Prav tako upoštevajo načrt stroge karantene, nenehnega množičnega testiranja in invazivnega iskanja stikov. Zaradi peščice primerov pogosto zaprejo celotna milijonska mesta.
Ne preseneča torej, da se je v tako imenovanem “zlatem tednu” zmanjšalo število počitniških potovanj, prav tako turistična poraba, ki je v primerjavi z letom 2019 (ki je bilo zadnje “normalno” leto) padla za več kot polovico.
In ne gre samo za eno panogo: pesimizem vlada tudi v drugih, od avtomobilske do nepremičninske, saj se drugo največje gospodarstvo na svetu maje.
Šijev največji izziv
Upočasnitev kitajskega gospodarstva Šiju pomeni velik politični izziv. Njegova stranka je v zadnjih desetletjih legitimnost gradila na hitri rasti in povečevanju dohodkov 1,4 milijarde ljudi. Tudi za mednarodno skupnost je to kruta preizkušnja realnosti: gospodarstvo, ki že leta zaznava svetovno rast, se maje ravno v času, ko se nakazuje svetovna recesija.
A Šijeva nepopustljivost in ničelna toleranca do covida sta naravni posledici moči brez primere. Za mnoge kitajske uradnike je ta politika manj povezana z znanostjo in bolj s politično zvestobo najmočnejšemu voditelju države v zadnjih desetletjih.
Na spletu se pojavlja veliko videoposnetkov zdravstvenih delavcev, ki kljub pomanjkanju trdne znanstvene podlage jemljejo brise s sadja, živali in celo čevljev zaradi testiranja na koronavirus. Edine smrtne žrtve, ki jih septembra na Kitajskem lahko (posredno) povežemo s covidom-19, so bili potniki avtobusa, ki je bil na poti v karantenski hotel. Bilo jih je 27. Kljub temu so uradniki po vsej državi podvojili uveljavljanje drakonskih pravil, zlasti pred omenjenim kongresom stranke, pri čemer jim pomagajo najbolj izpopolnjene tehnologije nadzora na svetu.
Kitajska se je že pred covidom ponašala z več varnostnimi kamerami kot katerakoli druga država. Zdaj, v dobi pametnih telefonov, lahko vlada z obveznimi aplikacijami preverja in spremlja gibanje ljudi v realnem času. Oblasti lahko nekoga preprosto omejijo na dom, če na daljavo zdravstveno aplikacijo preklopijo na rdečo kodo – in to so storile že večkrat, da bi morebitnim protestnikom preprečile, da se odpravijo na ulice.
Ne glede na to, ali gre za fizične zapore ali digitalno manipulacijo, so se ti ukrepi izkazali za tako učinkovito sredstvo nadzora v sistemu, ki je obseden z družbeno stabilnostjo, da mnoge skrbi, da se Ši in njegovi podrejeni ne bodo nikoli odrekli tej politiki.
Številni nedavni članki, ki so jih objavila strankarska glasila, so poudarili “pravilnosti” in “trajnosti” politike, še preden je Ši v svojem dvournem nedeljskem govoru politiko ničelne tolerance do covida razglasil za izjemen uspeh. Državni mediji so poročanje podkrepili s prikazom “mračne realnosti” v tujih državah, kjer naj bi si voditelji zatiskali oči pred množičnimi smrtnimi žrtvami in trpljenjem, ki jih povzroča covid – v nasprotju z očitnim kitajskim uspehom pri reševanju življenj z “minimalnimi skupnimi stroški”.
Šijeva kibernetska policija že leta krepi tako imenovani “veliki požarni zid” – morda najobsežnejši sistem za filtriranje in cenzuro interneta na svetu, ki blokira in briše vse, kar stranka šteje za “škodljivo”. Cenzorji, ki jih zdaj podpira umetna inteligenca, hitro odstranijo vse objave, za katere menijo, da so v nasprotju s strankarsko linijo – tudi ko gre za covid.
Zdi se, da je močna mešanica propagande in nadzora pod vodstvom Šija dosegla želeni učinek na velik del kitajske družbe in ustvarila varovalni mehanizem za vodstvo, saj je dovolj ljudi prepričala o superiornosti kitajskega sistema, čeprav milijoni njihovih sodržavljanov čutijo do nje odpor. Toda ta pristop skupaj z dolgotrajnim zapiranjem meja in naraščajočimi geopolitičnimi napetostmi predstavlja tudi plodna tla za ksenofobijo.
To je bilo razvidno tudi iz pripomb tistega otroka ob Kitajskem zidu. Vendar se resnična nevarnost kazanja s prstom na tujce skriva v tem, da ga odrasli na vplivnih položajih izkoristijo ob vse večjem pritisku na domači fronti.
Narediti Kitajsko spet veliko?
Od leta 2012, ko je stopil na čelo države, je Šijeva filozofija vladanja vedno bolj jasna: samo on lahko Kitajsko spet naredi veliko, tako da povrne vseprisotnost in prevlado stranke (in s tem tudi sebe), s tem pa tudi upravičeno mesto države na svetovnem prizorišču.
Z naraščajočo gospodarsko in vojaško močjo Kitajske se je sobivanje z Zahodom spremenilo v konfrontacijo z Združenimi državami Amerike in njihovimi zaveznicami. Kitajski diplomati pod vodstvom Šija so ponosni bojevniki, ki “streljajo” na vsakogar, ki si drzne podvomiti o njihovi vladi.
Kitajska je zaradi naraščajočega nacionalizma začela krepiti vojaške sile tudi zunaj svoje obale. Napetosti v povezavi s Tajvanom predstavljajo realno nevarnost vojne v Aziji, saj le še malokdo dvomi, da bo “ponovna združitev” s samoupravnim demokratičnim otokom, ki je že dolgo cilj komunističnega vodstva, čeprav mu ni nikoli vladalo, veljala za kronski dragulj Šijeve zapuščine.
Ta projekcija moči navzven gre z roko v roki z občutkom Kitajske, da je oblegana v svetovnem redu pod vodstvom ZDA, za katerega Ši ne skriva, da ga želi preoblikovati skupaj z drugimi avtokrati, kot je ruski predsednik Vladimir Putin. Dokler se to ne bo zgodilo, se zdi, da kitajski instinkt in zahteva po popolnem nadzoru doma postavljata vedno višje ovire – v resničnem svetu in kibernetskem prostoru – da bi preprečili dostop nadležnim tujcem, ki so vir nevarnih virusov in idej.
Medtem je zgodovinski dokument, ki ga je nedavno objavil vladni raziskovalni inštitut, postal viralen. Namesto da bi obsodili izolacionistično politiko, ki sta jo sprejeli zadnji dve kitajski cesarski dinastiji, kot vzrok nazadovanja in njunega končnega propada, so avtorji zagovarjali njeno nujnost za zaščito nacionalne suverenosti in varnosti ob soočenju z zahodnimi napadalci.
Cesarjem teh dinastij, ki so obnovili tudi dele Kitajskega zidu, takrat ni uspelo zaustaviti propada svoje države. Toda orodja, ki so jih imeli na voljo, se niso mogla kosati z visokotehnološkimi orodji, ki jih ima v rokah sedanji kitajski vladar. Zdi se, da je Ši prepričan, da mu bodo “zidovi” med drugim pomagali uresničiti svoj pogosto omenjeni končni cilj: veliko pomladitev kitajskega naroda.
Ne glede na to, ali mu bo uspelo ali ne, bo svet posledice čutil še dolga leta.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje