Zunanji ministri držav članic EU se danes sestajajo na zasedanju v Luxembourgu, v ospredju katerega bo odziv EU na rusko agresijo v Ukrajini. Med drugim naj bi potrdili vzpostavitev misije za urjenje ukrajinskih vojakov. Potrdili pa naj bi tudi nov sveženj finančne podpore za vojaško pomoč Ukrajini.
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell upa, da bodo zunanji ministri članic unije danes v Luxembourgu podprli vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov in dodatna finančna sredstva za vojaško pomoč Ukrajini. Oboje podpira tudi Slovenija.
“Rusija je vedno bolj izolirana, kot smo videli na glasovanju na Generalni skupščini Združenih narodov. Moralno, politično in tudi vojaško izgublja to vojno. Zato moramo še naprej podpirati Ukrajino,” je ob prihodu na zasedanje povedal Borrell.
Izrazil je upanje, da bodo zunanji ministri podprli vzpostavitev misije urjenja ukrajinskih vojakov, ki bo potekala na ozemlju EU. Misijo bo po Borrellovih besedah gostilo več ukrajinskih sosed, med drugim Poljska.
Po neuradnih informacijah naj bi EU v dveh letih izurila okoli 15.000 ukrajinskih vojakov. Kot je povedal visoki zunanjepolitični predstavnik EU, bodo urili tako vojake kot tudi poveljnike.
Obenem upa, da bodo zunanji ministri danes podprli dodatno finančno podporo v višini 500 milijonov evrov evropskih sredstev za dobavo vojaške opreme Ukrajini. Skupaj bo tako podpora znašala že več kot tri milijarde evrov.
Tako urjenje kot dodatno finančno podporo podpira tudi Slovenija, je ob prihodu na zasedanje povedala slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Slovenija bo sicer po navedbah virov pri EU v misiji urjenja ukrajinskih vojakov verjetno tudi sodelovala.
Slovenija bo nadaljevala pomoč Ukrajini, je zagotovila ministrica. “Obenem pa moramo narediti vse, da se čim prej začnejo pogajanja za mir,” je poudarila.
Ministri za zunanje zadeve baltskih držav so se medtem ob prihodu na današnje zasedanje v skupni izjavi za novinarje zavzeli za vzpostavitev posebnega mednarodnega tribunala za zločin agresije, saj nobeno od trenutnih mednarodnih sodišč trenutno ni pristojno za tovrstni zločin. Mednarodno kazensko sodišče (ICC) je pristojno zgolj za vojne zločine na terenu, ne pa za zločin agresije. Tako ne more soditi tistim, ki so sprožili rusko agresijo na Ukrajino, so pojasnili ministri Litve, Latvije in Estonije.
Razprava tudi o sankcijah zoper Iran
Zunanji ministri bodo danes odločali tudi o uvedbi sankcij proti Iranu zaradi nasilnega zatrtja protestov, ki so izbruhnili po smrti 22-letne Mahse Amini v policijskem pridržanju. Borrell je ob prihodu izrazil prepričanje, da bodo ministri podprli ta paket sankcij.
Uvedbo sankcij proti Iranu je med drugim pred zasedanjem podprla nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je pojasnila, da bodo usmerjene proti t. i. moralni policiji, pa tudi vsem drugim, ki so odgovorni za nasilje nad protestniki. “Danes jasno sporočamo, da morajo odgovorni za nasilje nad ženskami, moškimi in najstniki, ki želijo zgolj živeti življenje, kakršnega živimo mi, odgovarjati,” je povedala.
Belgijska zunanja ministrica Hadja Lahbib je medtem povedala, da bi glede na predlog sankcije uvedli proti 11 posameznikom in štirim pravnim osebam. Zamrznili bi jim premoženje v EU in prepovedali potovanje v Unijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje